Razumna predreferendumska stališča Levice glede gradnje drugega tira

Na portalu RTV SLO MMC objavljajo stališča strank, ki so se prijavila v predreferendumsko kampanjo glede zakona o drugem tiru. Najbolj bode v oči oziroma svojevrsten paradoks je, da ima – tako strateško, tehnično kot ekonomsko – najbolj razumna stališča o gradnji drugega tira stranka Levica, ki jo sicer uvrščajo (skorajda) skrajno levo v našem političnem spektru. Mene osebno to sicer ne preseneča glede na zadnji dve leti stikov z različnimi parlamentarnimi strankami in civilnimi iniciativami.

Se pa ob tem samo-sprašujem, ali je kaj narobe z menoj ali s to družbo, da je največ razuma na nominalno skrajno levem političnem polu. Je pa dobro, zdaj vsaj vem, koga velja preferirati na bližnjih volitvah.

Stališča Levice glede drugega tira:

Predstavite vaše stališče do drugega tira. Ga potrebujemo in zakaj?
Da, drugi tir potrebujemo. Omogočil bi preusmeritev tovornega prometa s cest na železnico, kar bi razbremenilo cestno omrežje in zlasti okolje, ter zanesljivejši javni potniški promet. A nič od tega se ne bo zgodilo samo po sebi: potrebne bodo tudi administrativne omejitve cestnega tovornega prometa in višje cestnine za tovorni promet. Izgradnja drugega tira bo vplivala tudi na povečanje pretovora v Luki Koper. Ob tem se je potrebno zavedati, da pretovor ne bo smel rasti neomejeno, ker bi to preveč obremenilo okolje.

Celotna investicija bo smiselna le, če bosta družbi Luka Koper in Slovenske železnice, ki z njo največ pridobita, ostali v javni lasti in če bo končno odpravljeno nezakonito izkoriščanje pristaniških delavcev v Luki Koper. V nasprotnem primeru bomo gradili drago infrastrukturo z javnimi sredstvi zato, da bo z njo služil zasebni, najverjetneje tuji kapital.

Kako bi ga morali projektirati oziroma kako bi morala potekati trasa in zakaj?
Sedanja trasa ustreza najvišjim tehničnim standardom, kar je pomembno za pridobivanje evropskih sredstev. Zavedati se je treba tudi, da se proga ne gradi za sedanji obseg in hitrost prometa, ampak za prihodnost, ko bo zaradi modernizacije drugih odsekov možen hitrejši promet na celem omrežju.

Seveda se javnost upravičeno sprašuje, ali ne bi mogli najti cenejše trase, ki bi bila tehnično sprejemljiva. A ta vlak je že odpeljal: novi projekti in prostorski načrti bi zavlekli začetek gradnje do te mere, da bi se lahko zgodilo, da bi bila prej končana obvozna železnica preko Avstrije.

Kakšna mora biti finančna konstrukcija gradnje 2. tira, koliko bi lahko največ stal?
Predstavniki civilne družbe so morali od vlade dobesedno izsiliti racionalizacijo investicije in gradnjo servisnih predorov v polnem profilu, da bodo lahko uporabljeni tudi kot druga cev dvotirne proge. Ni izključeno, da so možne dodatne racionalizacije: ravno zato smo že ob obravnavi zakona predlagali ustanovitev neodvisnega nadzornega organa (finančno-projektnega sveta), ki bi odgovarjal direktno državnemu zboru. Po sedanjem zakonu bi namreč vse člane tega organa imenoval kar infrastrukturni minister, ki je del problema, ne rešitve.

Kakšno je vaše stališče do sodelovanja tujega partnerja pri tem projektu?
Udeležbi tujega kapitala nasprotujemo, ker se zavzemamo za to, da tako infrastruktura kot prihodki, ki jih bo ta ustvarjala, ostanejo v naših rokah. Udeležba madžarskega kapitala bi imela tri negativne posledice: (1) Madžarska bi preko solastništva projektne firme 2TDK postala solastnica drugega tira; (2) Madžarska bi prejela polovico dobička 2TDK, čeprav bo Slovenija sama zagotovila subvencijo za njegovo obratovanje (t. i. plačilo za dosegljivost); (3) Madžarska bi bila upravičena tudi do vezanih poslov, med drugim tudi do zmogljivosti v bližini koprskega pristanišča.

Vse to bi na dolgi rok bistveno podražilo investicijo, ker Orbanova vlada ni dobrodelna ustanova, ampak želi to izkoristiti za povečanje svojega geostrateškega vpliva. Ker bo soodločala o poslovanju 2TDK, bo imela vpliv na obratovanje proge, ta vpliv pa bi lahko izkoristila za doseganje drugih političnih ciljev. Madžarska seveda zahteva donos na vloženi kapital, torej polovico dobička, čeprav ne bo prispevala nič k subvenciji za obratovanje proge. Dodatne finančne koristi bi imela od vezanih poslov, tj. od same gradnje in izkoriščanja tira, kar je glede na to, da proga poteka po našem ozemlju in da bomo morali veliko večino sredstev za gradnjo in obratovanje zagotoviti državljani Slovenije, ponovno nesprejemljivo.

Če Slovenija do leta 2020 zagotovi manjkajočih 200 mio EUR kapitala, se to ne bo zgodilo. Manjkajoči kapital je sposobna zagotoviti brez dodatnega zadolževanja ali omejevanja drugih infrastrukturnih projektov, npr. 3. razvojne osi. Glavni vir so dodatna sredstva, ki se bodo zbrala zaradi rekordne rasti BDP-ja. Če pa bi že morali poseči v druge proračunske postavke, bi sredstva zagotovili tako, da bi zmanjšali izdatke za oboroževanje, ki tako ali tako ne bi koristilo obrambi Slovenije, temveč interesom Nata in tuje vojaške industrije. Vlada namerava za oborožitev 2 bataljonskih bojnih skupin namreč zapraviti 1,2 mlrd EUR, kar je več, kot bo stal ves 2. tir, vključno z razširjenimi servisnimi predori. Samo prvih 56 oklepnikov boxer naj bi stalo 280 mio EUR, torej bistveno več kot kapitalski vložek Madžarske, ki ga je treba nadomestiti.

Naštejte tri največje pomanjkljivosti ali pa dobre rešitve obstoječega projekta 2. tir?
Največja pomanjkljivost je predvidena udeležba tujega kapitala. To bi podražilo projekt, zato ker bi Madžarska participirala samo pri donosnih delih projekta, ne pa tudi pri subvencioniranju nejgovega obratovanja.

Druga velika pomanjkljivost projekta, kot je zastavljen v zakonu, je pomanjkljiv nadzor. Po valdnem predlogu bo projekt nadzoroval finančno-projektni svet, katerega člane bo imenoval minister za infrastrujkturo, kar seveda ne zagotavlja niti transparentnosti niti učinkovitosti nadzora.

Tretji problem pa je ekipa, ki projekt vodi. Minister Gašperšič in ljudje iz njegovega kroga so v začetku mandata projekt diskreditirali, zato da so potem kot rešitev predlagali javno-zasebno oziroma javno-javno partnerstvo, skratka neko obliko privatizacije. Pri tem so šli tako daleč, da so hoteli pravico do črpanja evropskih sredstev vezati na kapitalsko udeležbo Madžarske oziroma tujih držav.

Zakon je mogoče popraviti, tako da se prepove udeležbo tujega kapitala in ustanovi neodvisno nadzorno telo, ki bo odgovarjalo samo parlamentu. Vladne ekipe, ki hoče na vsak način preprečiti, da bi drugi tri ostal v naših rokah, pa ni mogoče popraviti. Treba jo je odsloviti.

Odgovarjal je: Matej T. Vatovec

Vir: RTV SLO MMC

 

7 responses

  1. Ma. Problem je po mojem v tem, da se ves politični prostor zamika proti skrajni desnici, s čimer se prazni tisti prostor, ki je bil včasih domena sredinskih strank, tega pa zaseda Levica.

  2. Ja, dober point. V skladu z včerajšnjim postom – tudi “normalne” leve stranke so se premaknile proti desnici oziroma v udinjanje kapitalu in interesov premožnejše intelektualne elite.

  3. Levica s tem stališčem dokazuje, da razume strokovno kritiko drugega tira civilne družbe in ji tudi sledi, upošteva, da želi Vlada s tem projektom zagotoviti možnost negospodarnega zapravljanja javnega denarja in na račun javnega interesa omogočiti korist zasebnemu in tujemu kapitalu. Ali je razlog za trdovratno vztrajanje pri škodljivem vodenju pomembne infrastrukturne investicije neumnost, nesposobnost ali koristoljubje ni pomembno, saj takšni vzroki povzročajo enako posledico- siromašenje države in slovenskih državljanov.

    Na podlagi osebnih razgovorov s poslanskimi skupina lahko trdim, da so tudi poslanci ostalih strank dojeli, kaj razlaga civilna družba in kaj je dobro in prav za javni interes, vendar za razliko od levice ostale stranke še vedno podpirajo gradnjo tega projekta na podlagi sprejetega zakona, ki v nasprotju s sistemsko zakonodajo o železnicah, o graditvi, o javnih financah in o urejanju prostora omogoča negospodarno vodenje tega projekta in razmetavanje z javnim denarjem. Z glasovanjem v Državnem zboru so poslanci večinsko škodljiv zakon sprejeli.

    Levica je s svojim doslednim upoštevanjem dejstev in stroke dokazala, da je za razliko od ostalih strank intelektualno poštena in da svoj mandat, dobljen na volitvah izvaja v dobro javne koristi in ne sprejema odločitev v interesu različnih lobijev in s javnim interesom ne sklepa političnih kupčij.

    Nerazumljivo je, kako mnogi volivci ne dojamejo, da je osnovni vzrok naraščanja revščine neodgovorno zlorabljanje oblasti, kar oblast prikriva naprimer z manipulacijami z nesrečnimi begunci in migranti, prikrivanjem zlorab pri javnih nabavah, kot naprimer gradnji ograj na mejah, frazami o potrebnem povečanju obrambne sposobnosti zaradi česar moramo financirati nakup nepotrebne vojaške opreme, plačevanjem maket, oddajanje naročil brez javnega naročanja notranjim izvajalcem, kot na primer DRI ali 2TDK d. o. o. in kar je temu podobnega.

    Bližnje volitve bodo dale predvsem odgovor na vprašanje, koliko smo volivci intelektualno pošteni, koliko smo neumni, da nasedamo zavajanjem in lažem naših politikov, ali pa smo le večinsko dovolj razumni, da bomo upoštevali diktat zdrave pameti. Naša svobodna volja je zares svobodna le, če upošteva resnico dojeto z logiko stroke in razuma. Volja, ki ni utemeljena na resnici in pameti je pravzaprav neumnost, ki temelji na predsodkih – ideološko izkrivljeni zavesti. Tomaž Akvinski je veroval, ker mu je vero narekoval razum. Upam, da bomo Slovenci na volitvah dokazali, da smo sposobni sprejemati odločitve na podlagi razsodnosti in ne na podlagi ideološke manipulacije in da ne bomo verjeli našim politikom, ker bi bili dovolj neumni, da bi nasedli njihovim sprenevedanjem.

  4. Stanko ima prav: te volitve bodo za slovensko volilno telo dober preizkus, koliko nas pri uveljavljanju demokratičnega upravljanja države vodi razum in koliko njegov antipol: neumnost, zakamuflirana v razne čustvene, ideološke, PR-ovske in ne vem še kakšne manipuilacije. Iz zgodovine demokracije je dobro znano, da v kolikor prevlada druga skrajnost, to je neumnost, se lahko zgodi marsikaj. Za začetek demokratično izvoljeni diktatorji ala Trump, Orban, Putin in podobni.
    Torej, volilci, pamet v roke in volite za tiste, ki ponujajo nekaj konkretnega, kot ponuja Levica, ki ima po mojem mnenju najboljši predvolilni program, ne pa za stare in nove “prodajalce megle”.

  5. Vprašanje: zakaj je vlada sprejela zakon o drugem tiru, zakaj ga je poslala v potrditev v parlament in zakaj je šel ta zakon na referendum? Ta postopek je nobičajen, zatorej lahko sklepamo, da bodo pobudniki tega zakona krivili državljane (če bodo glasovali za) za vse negativne gospodarske in družbene posledice te investicije.

    O drugem tiru se govori 20 let in sedaj je treba v enem dobrem letu zaključiti zadeve in začeti z gradnjo, ki bo trajala do cca. 2025 leta (če smo super optimistični). V omenjenem obdobju se je veliko stvari v globalnem prometu drastično spremenilo, kar pomeni, da je treba to investicijo prilagoditi strategiji razvoja Luke Koper (ki je nimamo) v novih globalnih razmerah. Sprašujem se, ali se sploh zavedate kdo je prava konkurenca koprskemu pristanišču, ali še boljše severnojadranskim pristaniščem, ki se bi morala kvečjemu sinergijsko povezati v en sam pristaniški sistem.

  6. a kdo mogoče kaj ve o velikem železniškem projektu na relaciji Zg. – Delnice – Rijeka v katerega naj bi se z enim krakom vključila tudi Slovenija preko Kočevja. sicer mi ni jasno kako, vendar naj bi ravno iz tega razloga tudi obnavljali staro železniško progo na relaciji Lj. – Kočevje…

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s

%d bloggers like this: