Zahtevana donosnost na desetletne slovenske obveznice je najnižja v skoraj letu dni in se je v minulih treh mesecih znižala za več kot dve odstotni točki, v zadnjem mesecu pa za pol odstotne točke. Danes dopoldne je padla že na vsega 4.71% letno. Kako to, da imajo finančni trgi nenadoma tako radi Slovenijo? V bistvu se ne dogaja nič zelo posebnega, pač pa gre za učinke navadnega “lepotnega tekmovanja“.

Nadaljujte z branjem→

O tem sem že pisal, in sicer v Koliko je dovolj? in Jubileji: 80. rojstni dan BDP in 100. rojstni dan FED. In sicer o tem, da BDP na prebivalca kot mera blaginje, ter percepcija sreče med seboj nista nujno visoko korelirana. Statistike za nekaj najbolj razvitih držav kažejo, da se v zadnjih treh desetletjih kljub povečanju blaginje vsaj za dvakrat percepcija sreče sploh ni povečala. Krivulja sreče je ostala vodoravna. Problemi so lahko v merjenju “sreče”, ki je subjektivna kategorija in navzgor omejena, v kulturnih razlikah in problemu “over-reportinga” sreče v razvitih državah. Hkrati pa se sreča običajno odraža relativno glede na primerjalno skupino (“sosedje”), ne pa v dinamični primerjavi glede na preteklost.

Seveda pa je povsem možno, da – ne glede na zgornje težave v merjenju – materialna blaginja in sreča nista linearno povezana. Mogoče si je zamisliti, da raven sreče po določenem doseženem pragu blaginje začne absolutno upadati Nadaljujte z branjem→

Legalizacija marihuane v zvezni državi Colorado s 1. januarjem letos utegne prinesti daljnosežne učinke na legalizacijo te mehke droge tudi v Evropi (ne pozabimo, da je kajenje marihuane v medicinske namene dovoljeno že v 20 zveznih državah ZDA). Ključna vprašanja v zvezi z razširjeno uporabo in trgovanjem z marihuano so predvsem neposredni zdravstveni učinki in posredni učinki (morebiten dvig kriminalitete) na eni strani ter na drugi seveda ekonomski učinki ter regulacija trgovine z marihuano. O prvem sklopu morajo več povedati pristojni strokovnjaki, o drugem pa je zanimivo mnenje zapisal britanski The Economist, ki legalizacijo trgovine z marihuano podpira že od leta 1993. Nadaljujte z branjem→

• Is the Universe Made of Math? [Excerpt] – Scientific American
• The Economics of Love, Marriage and Altruism – David Friedman
• Is Larry Summers Right About “Secular Stagnation”? – John Cassidy
• What Market Failures Underlie Our Fears of “Secular Stagnation”? – Brad DeLong
• What Alan Greenspan Has Learned Since 2008 – Harvard Business Review
• Modern Macro Fails the Market Test – Matthew Yglesias
• The most damning critique of DSGE – Noahpinion
• Private Sector Evidence on the Worht of DSGE models – longandvariable
• Lies, Damned Lies and Rhetoric – Jane Mansour

Nadaljujte z branjem→

Odlična zgodba, ki jo delno popisuje že Keynes v “Splošni teoriji”. Timothy Taylor povzema analizo Roberta Dorfmana o izjemni navezavi med (ob J.S. Millu) dvema najbolj znanima ekonomistoma iz začetka 19. stoletja – med Thomasom Malthusom in Davidom Ricardom. Izjemno zagrizeno sta medsebojno – zasebno in javno – diskutirala in se nikoli strinjala, toda hkrati sta bila zelo dobra prijatelja. Zgodba odpira vprašanje medsebojnega spoštovanja ne glede na razlike v pogledih. Oziroma:

Se potrudimo slišati kritiko tako močno kot zastopamo lastna stališča? Ali dopuščamo možnost, da so naši pogledi samo nepopolna aproksimacija resnice, kot so tudi pogledi ostalih zgolj nepopolna aproksimacija resnice? Se lahko ne strinjamo o ničemer in kljub temu ostanemo prijatelji? Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Televizijske limonade so priročno zatočišče pred napornim vsakdanom gospodinj, upokojencev in najstnic že več kot pol stoletja. V osnovi se njihov koncept v vsem tem času ni bistveno spremenil: romance, prevare, spletke, vzponi in padci »dobrih« in »manj dobrih« likov, s katerimi, prvimi ali drugimi, se načeloma lahko poistoveti slehernik. Njihovi začetki so bili oglaševalsko zlato, saj so lahko marketinški eksperti oglase, ki so se vrteli med nadaljevankami, zelo natančno prilagodili populaciji gledalcev, ki je bila dopoldne, ko so se oddaje predvajale, doma. Glede na to, da so bile to večinoma gospodinje in upokojenci, so bili začetki povezani z oglasi za čistila in mila (angl. soap), kar je dalo ime temu žanru televizijske produkcije žajfnica (angl. soap opera). Nadaljujte z branjem→

To je odlična ideja! Nataša Briški, urednica Metine liste, predlaga:

Ustanovitev slabe stranke – po vzoru slabe banke bi v slabo stranko prenesli podkupljive, histerične, brezkarakterne in brez strategije politike, ki nas redno smešijo in sramotijo pred malimi ekrani, javnostjo in tujimi predstavniki, ki ves ta cirkus beležijo in pošiljajo domov. Želim si, da bi slabo stranko ustanovili čimprej in vanjo prispevali vsaj nekaj poslancev iz vsake poslanske skupine in iz lokalnih in državnih institucij, ki so nas v letu 2013 tolikokrat sramotili. Nadaljujte z branjem→

Svetovalec predsednika Obame Larry Summers je pred dvema mesecema odprl vprašanje “sekularne stagnacije”, ki je posledica premajhnega domačega povpraševanja, to pa posledica stagnacije povprečnih plač v ZDA in povečane neenakosti v razdelitvi dohodkov. Konec prejšnjega leta je predsednik Obama napovedoval boj proti neenakosti kot ključno razvojno vprašanje ZDA oziroma “the defining challenge of our time.” Hkrati s tem se je v ekonomski blogosferi vnela ekstenzivna diskusija o tem, ali je to sploh pravo vprašanje oziroma kaj je bolj pomembno – vprašanje brezposelnosti ali vprašanje neenakosti. Spodaj je nekaj ključnih odzivov. Nadaljujte z branjem→

Današnji članek v Delu “Energetska stroka enotna: Teš 6 je treba končati” je spet eden tistih tipičnih piarovskih člankov, ki nam jih nekateri lobiji vedno podtikajo, da jim pritisk javnosti ne bi ogrozil njhovega črpanja rent iz javnih sredstev. Celoten projekt Teš 6 od leta 2004 naprej temelji na isti logiki – na politiki izvršenih dejstev, kjer so odgovorni za projekt z očitno politično podporo začeli s projektom brez izdelane celotne projektne dokumentacije, brez finančne konstrukcije in brez potrebnih dovoljenj (gradbeno itd.), nato pa prek “kupljenih” energetskih strokovnjakov in piarovskih člankov javnost prepričevali, da je zdaj prepozno, da bi prenehali s projektom.

Je res prepozno? Je kdo izračunal ali je res prepozno in koliko bi stalo, če bi nadaljevali z neracionalnim projektom? Nadaljujte z branjem→

Ekološka bomba iz Šoštanja (december 19, 2009)

Glede TEŠ 6 se kot ekonomist težko ne strinjam s klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj in pravnikom Gojkom Staničem. Hkrati se kot ekonomist glede iste teme absolutno ne strinjam z ekonomistoma (in ministroma) Francijem Križaničem in Matejem Lahovnikom, ki sta glavna protagonista naložbe v TEŠ 6. Prvič, pri TEŠ 6 gre najprej in predvsem za narodnogospodarsko nesmiseln projekt, ki ne zdrži presoje z vidika alternativnih naložb v druge energetske projekte. Drugič, z okoljevarstvenega vidika je projekt TEŠ 6 ekološka bomba. In tretjič, v sami izvedbeni fazi projekta gre za s povsem mikroekonomskega vidika izjemno neracionalen in drag projekt. Poglejte si dejstva in sami presodite. Nadaljujte z branjem→