Prav zares, kaj se dogaja z nekoč globalnim finančnim policajem, da je nenadoma postal tako mehak? Zakaj je tako popustljiv glede razdolževanja držav in nujnosti fiskalne konsolidacije, kar je bil še do nedavnega njegov glavni fokus in mantra? Zakaj se njegovi ekonomisti nenadoma ukvarjajo s vprašanji neenakosti in razdelitve dohodkov?

Hja, zgodila se je globalna finančna kriza, ki je na glavo postavila vse, v kar s(m)o do sedaj ekonomisti na podlagi učbeniške ekonomije lahko verjeli. Prišli smo v stanje, ko nam grozi dolgo obdobje nizke gospodarske rasti in nevarnosti naraščajoče nestabilnosti. V stanje, na katerega učbeniška ekonomija nima odgovora. Ker do takega stanja v učbenikih ekonomije sploh ne more priti.

Nadaljujte z branjem→

O problemu dolgotrajne nizke rasti (sekularne stagnacije) za slovensko gospodarstvo lahko preberete v mojem današnjem komentarju v Financah. Pred dnevi pa je Larry Summers, glavni ekonomski svetovalec predsednika Obame, v Washington Postu objavil komentar, v katerem navaja programske točke za strategijo IMF, da bi se izognili globalni zaustavitvi rasti.

In its current World Economic Outlook , the IMF essentially endorses the secular stagnation hypothesis — noting that the real interest rate necessary to bring about enough demand for full employment has declined significantly and is likely to remain depressed for a substantial period. Without robust growth in industrial world markets, growth in emerging economies is likely to subside even without considering the political challenges facing countries as diverse as Brazil, China, South Africa, Russia and Turkey.

Nadaljujte z branjem→

There is considerable disagreement about this point.

One prominent argument in political philosophy, found in John Rawls’ book A Theory of Justice, holds that inequalities in economic and social status can be justified to the extent that they serve the interests of the least-fortunate class in society but not otherwise. In other words, if society of impoverished subsistence farmers finds that the only way to broadly raise living standards is to industrialize and create a small class of rich factory owners, that’s okay. Or if paying doctors substantially more than the average person’s salary is the way to induce people to master the craft of medicine and cure the sick, that’s okay too. Exactly how much inequality this approach (dubbed “the difference principle” by Rawls) would countenance in practice is difficult to say.

Preberite odličen pregled na Voxu o tem, kaj je neenakost, kako jo merimo in ali je neenakost nekaj slabega.

Ko države dosežejo visoko raven zadolženosti, gre lahko pot navzgor ali navzdol. Na IMF so v World Economic Outlook 2012 analizirali dinamiko razdolževanja v razvitih državah. Spodnja slika kaže, da je po točki, ko država doseže raven 100% BDP mogoče vse. Večina držav pa je vseeno znižala raven dolga. Sploh kadar je prišlo do nakopičenja javnega dolga v času vojne. Po vojni je zaradi hitre rasti BDP tudi raven javnega dolga glede na BDP upadla.

Nadaljujte z branjem→

Problem sekularne stagnacije, torej dolgega obdobja nizke rasti (depresije), visoke brezposelnosti in nizkih obrestnih mer, postaja vse bolj realen. Problem je podoben kot v obdobju po Veliki depresiji ali v času japonskih izgubljenih dveh desetletij. ZDA in evropske države je iz sekularne stagnacije “rešila” druga svetovna vojna, natančneje veliko povečanje javnih izdatkov za vojaške namene, Japonska pa je še vedno v depresiji. Danes takšnega “rešilnega” ukrepa ni na vidiku. Gauti Eggertsson & Neil Mehrotra (2014) sta v še svežem članku oblikovala teoretični model sekularne stagnacije, v okviru katerega tudi poiščeta rešitve za izhod iz depresije: trajno povečanje inflacije na eni ter trajno povečanje javnih izdatkov in povečana redistribucija dohodkov na drugi strani, ki lahko trajno dvigneta raven povpraševanja.

Sedanje politike nizkih obrestnih mer in začasno povečanih javnih izdatkov imajo zelo omejene učinke.

Nadaljujte z branjem→

Politične turbulence v zadnjih treh letih, od padca referendumov leta 2011, predčasnih volitev, padca Janševe vlade do kadrovskih in vsebinskih zagat sedanje koalicije, sicer niso nič nenavadnega za krizne čase. So dejansko stalnica vseh držav, ki se soočajo z gospodarskimi krizami. Hujša je kriza, večje so običajno politične turbulence v državi. Huda kriza zahteva odločnejše ukrepe, ki pa jih hkrati spremlja tudi ostrejše javno nasprotovanje napovedanim spremembam. Toda to seveda ne pomeni, da se smemo zadovoljiti s takšnim stanjem oziroma pristati na vsebinsko in konceptualno praznost vladajoče politike, samo da bi ohranili privid politične stabilnosti. *

Nadaljujte z branjem→

Jože P. Damijan, Črt Kostevc & Metka Stare

The paper investigates the dual effect of innovation on employment and skill upgrading in manufacturing and service industries. Based on the Harrison et al (2008) approach, we first study which of the effects – displacement vs. compensation effect – prevails in the impact of innovation on employment growth. In doing so, we distinguish between technological (product and process) and non-technological innovation (organizational and marketing). We make use of four waves of CIS data for the period 2004-2010 for 23 EU countries and estimate the empirical models using country-industry data.

We find that product innovation, as reflected in differential output growth of the new products, has a consistent positive effect on employment growth. This effect is similar for manufacturing and service industries. *

Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Mediji so zdravnike, ki delujejo hkrati v javnem in zasebnem sektorju, označili za dvoživke. Ti so sicer polno zaposleni v ustanovah javnega zdravstva, vendar pa poleg rednih obveznosti, ki jim jih to delovno razmerje nalaga, zmorejo in utegnejo živeti v svojem prostem času še eno življenje in opravljati zdravstvene storitve v zasebnem sektorju. Komisija za preprečevanje korupcije je v svojem mnenju o sistemskem tveganju korupcije v slovenskem zdravstvu ocenila, da so zdravstveni delavci poleg redne plače med letoma 2004 in 2013 zaslužili še dodatnih 167 milijonov evrov na račun delovanja v svojih zasebnih podjetjih. *

Nadaljujte z branjem→

To je eden izmed razlogov, zakaj tako rad berem New York Times in zakaj mi ni škoda plačevati naročnine zanj. Ne samo, da ima NYT čudovit “book review”, pač pa mnogokrat povabi avtorja še vroče knjige, da objavi kratko adaptirano zgodbo na podlagi knjige. Ta teden je NYT objavil adaptirano zgodbo najnovejše knjige Michaela Lewisa “Flash Boys: A Wall Street Revolt” (Lewis je sicer avtor megauspešne knjige “Moneyball”). Lewis se je tokrat odločil razkrinkati ozadje visokofrekvenčnega trgovanja s finančnimi instrumenti, ki dominira v sodobnem borznem trgovanju na Wall Streetu, in razkril v čem je trik in velik nateg tega hudo donosnega posla. Le nekaj dni kasneje pa so mediji objavili, da je FBI uvedel preiskavo visokofrekvenčnega trgovanja.

Nadaljujte z branjem→

• Why Those Guys Won the Economics Nobels – Harvard Business Review
• Flash Boys: A Wall Street Revolt – Michael Lewis, NYT
• High Speed Trading and Slow-Witted Economic Policy – Dean Baker
• Razmere za vrnitev Alana Forda so idealne – Dnevnik
• Unconventional Monetary Policies Spell Success in Any Language – WSJ
• What Were They Thinking? The Fed on the Brink of Zero – Joe Gagnon
• Scientists unmask the climate uncertainty monster – EurekAlert
• Inequality and the Jobs Report – John Cassidy
• More Pseudo-Contrarianism – Baseline Scenario
• Comment on Jobs Recovery and Policy – Calculated Risk
• The futility of hoping for a finance ‘moral compass’ – longandvariable
• Wall Street’s Subsidy Safety Net – David Dayen
• Euphemistic At The IMF – Paul Krugman
• Temporary vs permanent money multipliers – Nick Rowe
• Latin America: Modest Progress on Inequality – Tim Taylor
• House prices & secular stagnation – Chris Dillow