Odziv NLB na moj zapis Neokusno! je seveda – po pričakovanju – neprepričljiv. Tudi če bi bilo res, kar trdijo v NLB glede “timinga” ponudbe o zaposlitvi g. Roku Praprotniku (kar se v resni kriminalistični preiskavi utegne podreti kot hišica iz kart), absolutno nikakor ne drži dejstvo, da sta “Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o KFI in zaposlitev Roka Praprotnika v NLB … dva, med seboj neodvisna in nepovezana dogodka.“

Kadar preiskovanec obljubi službo vodstvenemu (drugemu človeku) uradnega organa, ki preiskuje njegove posle, ta organ pa kasneje preiskovanca oprosti suma korupcije, ne gre za dva neodvisna dogodka. Tudi če se je vodstvena oseba, ki ji je bila obljubljena služba, izločila iz postopka odločanja. V prvi vrsti gre za nespodobno ponudbo preiskovanca in za neokusno dejanje vodstvene osebe (drugega človeka) organa, ki preiskuje korupcijo, da takšno ponudbo sprejme. Takoj za tem pa gre za eklatanten primer korupcijskega tveganja. Nadaljujte z branjem→

Nekaj povezav na intervjuje, komentarje ter baze podatkov v povezavi z najbolj vročo knjigo tega leta – “Capital in the 21st Century” Thomasa Pikettyja:

• Read an interview with Thomas Piketty at the NYT’s Economix blog
• At the New Yorker’s Rational Irrationality blog, view “Piketty’s Inequality Story in Six Charts”
• Read Vox’s “short guide” to the book
• Read James Galbraith’s take on Piketty’s Capital in the Twenty-First Century
• Read Paul Krugman on Piketty’s “Capital”: Working for the Owners
• In the New York Times, read about the stir Capital in the Twenty-First Century has caused among leading economists, and, in The Week, why it’s the book that “everyone is talking about”
• Follow along with the Economist’s Capital in the Twenty-First Century book club
• Read Bloomburg BusinessWeek’s take on Piketty’s “immodest proposal” for a global tax on wealth

Nadaljujte z branjem→

Kot je napisal Branko Milanović na twitterju: za nocoj so na voljo tri opcije. Ob polnoči lahko (na tej povezavi) v živo spremljate predstavitev najbolj vroče knjige tega leta, “Capital in the 21st Century” Thomasa Pikettyja, na City University of New York (CUNY Graduate Center), čemur bo sledila okrogla miza, na kateri bodo nastopili tudi Joseph Stiglitz, Paul Krugman in Steven Durlauf. Druga opcija je, da si ob pol deseti uri na eni izmed tv ogledate že tretji “El Clasico” v tej sezoni med Barcelono in Realom. Tretja opcija je spremljanje vojaške eskalacije v Ukrajini v večernih tv novicah. Vojna v Ukrajini je na žalost najbolj nesmiselna zadeva letošnjega leta.

No, jaz bom pripravljal predavanje in nato pisal kolumno, vmes pa v ozadju spremljal vse troje.

Priznam, tudi sam sem Karla Polanyja in njegovo epohalno knjigo “The Great Transformation” bral šele lani. Mnogo prepozno. Tukaj je kratek povzetek njegovih ključnih ugotovitev, kot jih vidi Robert Kuttner:

In November 1933, less than a year after Hitler assumed power in Berlin, a 47-year-old socialist writer on Vienna’s leading economics weekly was advised by his publisher that it was too risky to keep him on the staff. It would be best both for the Österreichische Volkswirt and his own safety if Karl Polanyi left the magazine. Thus began a circuitous odyssey via London, Oxford, and Bennington, Vermont, that led to the publication in 1944 of what many consider the 20th century’s most prophetic work of political economy, The Great Transformation: The Political and Economic Origins of Our Time.

Nadaljujte z branjem→

V zvezi z navedbami, zapisanimi 13. aprila v vašem blogu z naslovom »Neokusno!«, vam zaradi celovite in korektne obveščenosti javnosti posredujemo spodnji odziv NLB, s katerim odločno zavračamo neutemeljene obtožbe in zaključke, zapisane v besedilu.

Uvodoma želimo izpostaviti, da Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) skušajo ubiti tisti, ki slabonamerno in neargumentirano interpretirajo poljubne zbire dejstev in prirejenih resnic, ne pa ljudje, ki se izpostavljajo in prevzemajo profesionalno odgovornost za krepitev integritete institucij v slovenski družbi.

Nadaljujte z branjem→

Nadaljujte z branjem→

Ameriški Fed je naredil še en velik korak k transparentnosti – po objavah zapisnikov sej OMC (Open Market Committee) je objavil tudi kateri makroekonomski model uporablja pri svojih simulacijah ukrepov monetarne politike, ki so nato podlaga za odločitve o konkretnih ukrepih. To je velik korak naprej v primerjavi z vsemi ostalimi centralnimi bankami.

Za mnoge pa je največje presenečenje pri objavi modela razkritje, da Fed ne uporablja DSGE modela, pač pa je njegov FRB/US model neke vrste Structural Econometric Model (SEM), ki je v bistvu ad hoc eklektična mešanica teoretskih predpostavk in ekonometričnih ocen. Nekaj, kar je za neoklasične fanatike bodisi absolutno zastarelo bodisi absolutno zgrešeno, ker ni – saj veste – mikro fundirano. Toda, kot komentirajo manj fanatični neoklasiki, je prav to največja prednost Fed modela – fleksibilnost in sposobnost prilagajanja dejanskemu dogajanju, ne pa dogmatsko sledenje že apriori napačnim predpostavkam, vgrajenim v DSGE modele.

Nadaljujte z branjem→

Sporno imenovanje Roka Praprotnika, nekdanjega člana Senata KPK, na podlagi očigledno prirejenega razpisa na mestu direktorja centra za skladnost poslovanja NLB, je bila očitno kaplja čez rob okusnega. Povod za častni in protestni odstop Franceta Arharja iz mesta predsednika in člana nadzornega sveta NLB. Jaz bi si sicer želel, da bi Arhar namesto odstopa vztrajal in zahteval razpravo o odgovornosti Janka Medje, predsednika uprave NLB, ter na sejo NS NLB uvrstil točko o zamenjavi Medje. Toda ker je bil Arhar v NS NLB v manjšini, je očitno ocenil, da “ne more zmagati” v preiskovanju odgovornosti v zvezi s spornimi posli uprave NLB, ki jih je preiskovala KPK in v zvezi s spornim imenovanjem Praprotnika na mesto direktorja v NLB. Zato ta odstop razumem. V takšnih razmerah je odstop najbolj častno dejanje, ki ga lahko stori posameznik.

Nadaljujte z branjem→

Aktualne napovedi gospodarske rasti za Slovenijo sicer kažejo, da se temni oblaki globoke gospodarske depresije počasi umikajo in da se na obzorju počasi jasni. Toda gospodarske napovedi za letos so izjemno nizke (IMF: 0.3%, Umar: 0.5%, BS: 0.6%, EK: -0.1%, za naslednje leto pa le za spoznanje višje – med 0.7% in 1.4%. Precej časa bo trajalo preden bo sonce zares posijalo v to zatohlo kotlino, pa še takrat bo njegova moč precej šibka. Obstaja zelo velika verjetnost, da nas čaka dolgo desetletje kilave gospodarske rasti oziroma »sekularne stagnacije«. Rasti, ob kateri ni mogoče ne zares živeti ne umreti. *

Nadaljujte z branjem→

• Time to rebuild infrastructure – Larry Summers
• Offshore and Underground – Paul Krugman
• Growth is all in how you account for it – FT.com
• What Happened to Fast-Food Workers When San Jose Raised the Minimum Wage? – WSJ
• A Few Finger Exercises with the Saez and Zucman Wealth-Concentration Estimates – Equitable Growth
• Austerity, journalists and the financial sector – mainly macro
• Value of Life: The Singularity Speaks – EconoSpeak
• Why We’re in a New Gilded Age – Paul Krugman
• The Currency Crisis of 1779 and Today’s European Debt Crisis – Liberty Street
• On forgetting land in models of secular stagnation – Nick Rowe
• Big Bang to Little Swoosh – NYTimes.com
• The Return of Expansionary Austerity – Paul Krugman
• Keeping Up with the Joneses and Household Debt – John Mondragon