Knjiga “Capital in the 21st Century” Thomasa Pikettyja še kar buri duhove, vsak dan je objavljena kakšna nova refleksija. To govori o njeni aktualnosti. Večina komentarjev je bila do sedaj izjemno pozitivna, nekaj je bilo konstruktivno kritičnih komentarjev. Počasi pa so se začeli prebujati desničarji in konzervativni think-tanki, ki v Pikettyjevem predlogu po obdavčenju kapitala vidijo neposredno ideološko nevarnost.

Zanimiv je odziv britanskega The Economista, ki je sebe proglasil kot progresivni liberalni medij. Economist je Pikettyjevi knjigi namenil veliko prostora, v vsaki številki pa je objavljena analiza enega poglavja iz sicer zelo obsežne knjige (čez 600 strani). Tokrat se je Economist lotil kritike na račun Pikettyja izpod tipkovnice Cliva Crooka, urednika The Atlantic Monthly, ki je pred tem 20 let urejal Economista. Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Slabi krediti, izgubljen denar v slovenskih bankah so danes verjetno eden največjih problemov naše ekonomije, pravzaprav kar slovenske družbe kot celote (glede na vpletenost v vse pore našega življenja). Zaradi njihove sanacije se je enormno povečal slovenski javni dolg, obremenilo davkoplačevalce ter znižala gospodarska rast in blaginja prebivalstva. Znesek problematičnih (slabih) kreditov se je povzpel na preko 10 milijard evrov in del tega so banke pokrile s svojim kapitalom, dodatno pa je z dokapitalizacijo državnih bank in poroštvi vstopila tudi država. Nadaljujte z branjem→

Ker stavim, da vas bo nocoj “popotresna drama” na 24kur na Pop tv bolj pretresla kot pa sam potres (stopnje 4.9), priporočam, da v tej zvezi preberete kakšno uvodno poljudno čtivo. Denimo 5. poglavje knjige Natea Silverja “The Signal and the Noise“. Čtivo o razumevanju pogostosti in možnosti napovedovanja potresov.

Potresov, kot kaže literatura, ni mogoče napovedovati. Ni teorije, ki bi to zmogla, kljub številnim poskusom. Vse, kar je možno napovedati, je (1) da obstajajo predšoki in postšoki in da bi aktualni potres z epicentrom jugozahodno od Ljubljane lahko bil predšok morebitnega kasnejšega večjega potresa; in (2) da je verjetnost, da bo nastopil morebitni kasnejši “pravi potres” za en red višje stopnje (6), 10-krat manjša od potresa stopnje 5. To napoveduje Richter – Gutenbergova zakonitost, ki sledi potenčni distribuciji. Nadaljujte z branjem→

Komentar v Sobotni prilogi Dela Kaj se dogaja z ekonomijo? je naletel na precej odzivov. Od zelo pozitivnih do nekaj dokaj negativnih. Med slednjimi sem slišal, da sem komunist ali novi Mencinger. Ne, hvala! V komentarju ne govorim nič o tem, da je kapitalizem slab in da ga je treba odpraviti ali kaj podobnega, ampak zgolj to, da so prevladujoče ekonomske šole (predvsem neoklasična in neokeynesianska šola) na veliko zgrešile glede razumevanja gospodarstva in da zato zdaj nimajo odgovora na aktualno vprašanje premajhnega in nestabilnega povpraševanja.

Zakaj?

Nadaljujte z branjem→

Svetovni finančni policaj, Mednarodni denarni sklad (MDS), je na precej slabem glasu. Desetletja dolgo je veljal za rablja neštevilnim državam v razvoju. Vse, ki so zaradi kateregakoli razloga zapadle v dolžniško krizo ali plačilno nesposobnost, so bile deležne »prijaznega finančnega paketa pomoči« v obliki stand-by aranžmaja. Ta je od njih zahteval drastično zmanjšanje javne porabe, strukturne reforme, privatizacijo in odprtje za trgovinske in kapitalske tokove. Vse to je MDS skupaj s Svetovno banko v začetku 1990. let nadgradil v paket »desetih makroekonomskih zapovedi« Washingtonskega konsenza, kot jih je zapisal John Williams leta 1989.* Nadaljujte z branjem→

Črt Kostevc

Po letih napetega pričakovanja in neskončnih nakupovalnih izletov v sosednje države je, kot za zdaj kaže, končno napočil trenutek, da bomo lahko doživljali vse radosti globalizirane trgovine s pohištvom tudi doma. Po več neuspelih poskusih z nakupi zemljišč in neskončnih napovedih skorajšnjega prihoda v Slovenijo bo švedskemu pohištvenemu gigantu, kot kaže, tokrat uspelo. Prihaja Ikea. Prihaja konkurenca na slovenski pohištveni trg in z njo dodatna izbira za potrošnike.* Nadaljujte z branjem→

Noah Smith o tem, kaj je Tom Sargent v resnici hotel položiti na srce diplomantom Berkleya:

Today both Alex Tabarrok and Ezra Klein posted this list of economics “lessons” given by Tom Sargent (a strong contender for “smartest living economist”) at a 2007 graduation speech in Berkeley. Ezra calls it “everything you need to know about economics”, and Alex says the list “summarizes economics”, but this is quite a bit of overhype. What Sargent actually says is: “Here is a short list of valuable lessons that our beautiful subject teaches.” Sargent isn’t summarizing the findings of econ; he’s telling the Berkeley grads some things he thinks they need to take away from the subject.
Nadaljujte z branjem→

A top student, Mr. Piketty took a conventional path toward the French elite, being admitted to the rarefied École Normale Supérieure at 18. His doctoral dissertation on the theory of redistribution of wealth, completed at 22, won prizes. He then decamped to teach economics at the Massachusetts Institute of Technology before returning two years later to France, disappointed with the study of economics in America. Nadaljujte z branjem→

Problem tega spoznanja je bistveno večji, kot si predstavljate. To spoznanje pomeni, da so učbeniki ekonomije iz zadnjih 40 let, hm, precej zgrešeni, kajti posvečali so se izključno ponudbi in povsem zanemarili povpraševanje in vprašanje prerazdelitve. Problem je resnično velik, kajti to pomeni, da so predpostavke v ekonomskih teorijah povsem in sistematično napačne. Zagata je huda, saj do tovrstne krize premajhnega povpraševanja v prevladujočih skrajno sofisticiranih in matematiziranih ekonomskih modelih s hiperracionalnimi posamezniki in hiperučinkovitimi trgi tudi teoretično ne more priti. Zato sodobna ekonomija trenutno nima odgovora na vprašanje, kako stabilizirati povpraševanje. To pomeni, da se bo za nasvete glede ekonomske politike treba vrniti skoraj 80 let nazaj k Johnu Maynardu Keynesu. Na drugi strani pa, da bo treba povsem redefinirati predpostavke in ekonomske teorije napisati na novo.

Veliko dela nas čaka. Trenutno bi bilo najbolj primerno na najbolj ugledne ekonomske šole obesiti napise »Zaradi prenove zaprto«.

Več v Sobotni prilogi Dela

• How Did Economists Get It So Wrong? – Paul Krugman
• Taking on Adam Smith (and Karl Marx) – NY Times
• High speed predators – Review of ‘Flash Boys’ – Enlightened Economist 
• Biases in the Estimation of Inequality – Nassim N. Taleb
• These 15 charts show our health care prices are totally insane – Vox
• Capitalism and the Dalai Lama – NYTimes.com
• Monetary Policy and the Economic Recovery – Janet Yellen
• I Saw a Monetarist Drinking a Pina Colada… – Brad DeLong
• Why is household debt an additional reason for fulfilling the inflation target? – Lars Svensson
• Punish wage theft as severely as robbery – Catherine Rampell
• Don’t Know Much About History, Rand Paul Edition – Paul Krugman
• Regulators’ attempts to hold back the financial tide are futile – FT.com
• OK, Tell Me — Please Tell Me — Why Bitcoins Aren’t a Bubble – Uneasy Money
• Has US household deleveraging ended? – vox
• On the Liberal Bias of Facts – Paul Krugman
• The Unluckiness of the Long-Term Unemployed – Mike Konczal
• When Technology Spreads Slowly – Tim Taylor
• How Do You Say “Nobody Could Have Predicted” In Swedish? – Paul Krugman
• This One Figure Shows Why Fed Policy Failed – David Beckworth
• Wages, productivity, and employment in Italy – vox
• Liquidity Standards Improve Lending of Last Resort – Liberty Street Economics
• The first unit is expensive: Wu-Tang Clan edition – Digitopoly
• A First Meeting of Old and New Keynesian Econometric Models – John Taylor