Bomo imeli letos primarni proračunski presežek?

Bine Kordež

Če vas zanimajo javne finance, proračunski primanjkljaj in javni dolg, potem ste sredi poletja verjetno zasledili pozitivno informacijo, da je bil proračunski primanjkljaj v prvi polovici leta za več kot 500 milijonov (ali skoraj za polovico) nižji, kot je bil v enakem obdobju lani. Le dober mesec zatem pa ste lahko prebrali alarmantno vest, da je primanjkljaj v sedmih mesecih presegel že 90 % načrtovanega za celo leto. Oba podatka sta seveda točna, a v taki obliki uporabna predvsem za politične potrebe – pač odvisno od tega ali želimo razmere prikazati v lepi ali slabi luči. Zato v nadaljevanju predstavljam nekaj podatkov o gibanju letošnjega minusa v javnih financah ter tudi o razlogih za takšna nihanja. Nadaljujte z branjem→

O izgubljeni sociologiji ekonomije

Mark Thoma on the State of Macro, he writes,

The problem with macroeconomics is not that it has become overly mathematical – it is not the tools and techniques we use to answer questions. The problem is the sociology within the economics profession that prevents some questions from being asked.

But I see these as the same problem. The sociology of the profession essentially forced anyone who wanted to have an academic career to engage in mindless mathematical self-abuse. If the sociology of the profession had been better, very different sorts of articles would have been published in journals, very different sorts of economists would have earned tenure at major universities, and very different sorts of techniques would have prevailed. And don’t just blame Lucas. Fischer is every bit as much of a villain.

Nadaljujte z branjem→

10 nasvetov za obvladovanje jeze

Z ozirom, da je doktorju psihologije Blažu Vodopivcu ob eni moji kolumni in odgovoru na njegovo kolumno dvakrat “odneslo pokrov“, sem na spletu poiskal nasvete za obvladovanje jeze. Vsakomur se lahko zgodi, da po 20 letih neukvarjanja s profesijo pride iz vaje, zato se splača od časa do časa malce osvežiti znanja in veščine. Teh 10 načinov spodaj priporoča Mayo Clinic.

Nekako dvomim, da bi v tem konkretnem primeru film z Jackom Nicholsonom v Anger Managementu zalegel. Nadaljujte z branjem→

Rock radio

Ko sem bil še študent, sem občasno delal na radiju MM2 (zdaj Radio Si), predvsem tematske rock oddaje in enkrat tedensko nočni program. In od takrat je bila moja velika želja, da bi imel svoj radio, kjer bi vrteli samo rock. Zdaj se mi je želja – delno – uresničila. Prejšnji teden sem v avtu na displayu tik pod Radio Si zasledil Rock radio. In od takrat ga poslušam (sori, RSi). Zaenkrat sem zelo zadovoljen: non-stop rock, mešanica starega in alter rocka, brez nakladanja vmes. No, včasih dopoldne malce zatežijo s klinčevim starinskim heavy metalom tipa Iron Maiden, vmes pa hvalabogu kakšna Metallica.

Oddajajo na 103,3 + 104,1 + 107,4 MHz, sicer pa tudi na internetni strani Rock radio  (stran naj bi uradno launchali v 4 dneh).

Fantje, če boste iskali donacije, kar dajte info na spletno stran. Takšne projekte z veseljem podprem.

Ministrske vizije

Ob zaslišanjih ministrskih kandidatov za tri ključne gospodarske resorje sem dobil rahlo nelagoden občutek. Občutek, da ministri ne vedo točno, v kaj se spuščajo, oziroma da si niso dobro pogledali številk, preden so prišli na zaslišanje. Tudi tisti, ki bi naj bili strokovno zelo podkovani.

V času popolne zmede v Evropski uniji, kjer Nemčija vleče v eno smer, Bruselj (evropska komisija) ji verno sledi, Frankfurt (ECB) pa vse bolj v drugo smer, in ki vodi večino evrskih držav v deflacijo in poglabljanje depresije, je težko izluščiti »pravi signal« oziroma prava navodila. Prava navodila pa so tista, ki vodijo domače gospodarstvo k višji rasti ob čim manjši meri socialne nestabilnosti in ki se ne ozirajo na takšne ali drugačne interese Nemčije, Bruslja ali kogarkoli drugega. V takih razmerah je treba »vodstveni presežek« ustvariti doma. V takih razmerah je ključno, da gospodarski del vladne ekipe vodijo osebnosti, ki imajo pravo vizijo, ki imajo energijo in operativne sposobnosti in ki imajo ustrezno politično podporo. Nadaljujte z branjem→

Vikend branje

 

Latvijska avantura ali zgodba o uspehu?

Za tiste, ki ste morda spremljali današnjo “izmenjavo mnenj” v Financah: reblog latvijske “zgodbe o uspehu” na plečih emigracije v tujino.

jpd's avatarDAMIJAN blog

Prejšnji četrtek in petek je potekal tradicionalniFall 2013 Brookings Panel on Economic Activity, na katerem je največ pozornosti požela predstavitev članka o latvijski poti iz krizeBoom, Bust, Recovery: Forensics of the Latvia Crisis, pod avtorstvom Oliviera Blancharda, glavnega ekonomista IMF ter njegovih kolegov Griffithsa in Grussa, prav tako iz IMF. 21. oktobra bo na Dunaju konferenca avstrijske centralne banke 74th East Jour Fixe of the Oesterreichische Nationalbank, ki bo v celoti posvečena gospodarski situaciji v Latviji. Kako to, da je Latvija nenadoma pod sojem (raziskovalnih) žarometov? Razlog je v tem, da je Latvija ob začetku krize doživela dramatični padec BDP za več kot 20%, nato pa se je relativno hitro začela vzpenjati nazaj, kar so zagovorniki ostre politike varčevanja (austerity) proglasili kot model, kako dobro politika varčevanja deluje.

View original post 1,709 more words

Ofenziva Economista na škotske volilce

Po svoje je zabavno spremljati količino člankov in tvitov, ki jih je The Economist v zadnjem tednu namenil prepričevanju škotskih volilcev, da bi bila razdružitev z Anglijo ekonomski in socialni dizaster. Tole so naslovi na twitterju današnjega jutra:*

Nadaljujte z branjem→