• Eurozone debt, bailouts and contagion – Vox EU
• Wage inequality and firm growth – Vox EU
• Forecasting Future Growth – Growth Economics
• The power of financial markets – Simon Wren-Lewis
• Nerds, High Priests, and the State of Economics – Paul Krugman
• What’s the Matter with Wall Street? – Robert Waldmann
• Things To Do When You’re Dead To Davos – Paul Krugman
• Growing Concern About Cuts to Statistics – WSJ
• A DALY Measure of the Direct Impact of Natural Disasters – Vox EU
• Jeremy Clarkson as central bank – Stumbling and Mumbling
• Deindustrialisation and development – Vox EU
• Say’s Law and the Secret Police – EconoSpeak

Pred časom je vprašanje privatizacije ponovno polariziralo javno debato. Na odprti sceni sta se udarili dve veliki javni pobudi, ena za, druga proti privatizaciji. V ozadju boja med obema pa je bila odločitev vlade, da nadaljuje s programom privatizacije po zloglasnem spisku 15 podjetij, sestavljenem v času vlade Alenke Bratušek. Pri obeh taborih, pri nasprotnikih in pri zagovornikih privatizacije, pa se zdi, da je iz njihovih ust govorila predvsem ideologija. Torej apriorno prepričanje v nekaj, brez objektivnega pregleda dejstev in treznega razmisleka. Kar potrebujemo, niso ideološke razprave, temveč razmislek o tem, kaj je glede na lastne in na izkušnje razvitih OECD držav treba privatizirati, kje mora država zaradi strateških razlogov zadržati kontrolne lastniške deleže in kako z njimi učinkovito upravljati.

Celoten bav-bav glede državnega lastništva in privatizacije se hitro razblini, ko pogledate strukturo državnih naložb in jo primerjate s strateškimi prioritetami razvitih OECD držav. Veliko dilem tukaj ni.

Preberite več v Finance Weekend

Piketty: We may have a common currency for 19 countries, but each of these countries has a different tax system, and fiscal policy was never harmonized in Europe. It can’t work. In creating the euro zone, we have created a monster. Before there was a common currency, the countries could simply devalue their currencies to become more competitive. As a member of the euro zone, Greece was barred from using this established and effective concept.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

V oddaji Studio city dne 9. 3. 2015 je predstavnica Banke Slovenije ( njenega imena ne bom navedel, saj ni razlagala svojega mnenja , pač pa je izražala stališča Banke Slovenije ) pojasnila, da je Banka Slovenije v okviru njenih pristojnosti ugotovila, da so slovenske banke pri poslovanju, ki je privedlo do pet-milijardnega oškodovanja davkoplačevalcev, kršile Zakon o bankah in ravnale v nasprotju z dobro bančno prakso. Predstavnica Banke Slovenije je tudi poudarila, da je Banka Slovenije ugotovila množično kršenje določb Zakona o bankah in malomarno poslovanje bank, ki niso ravnale skrbno ob upoštevanju dobre bančne prakse in strokovnih pravil finančne stroke. Banka Slovenije je zato skrbno pripravila več kazenskih ovadb, ki jih je argumentirala z zbranim dokaznim gradivom, ki po mnenju Banke Slovenije dajejo zadostno oporo Državnemu tožilstvu za nadaljnje postopanje v predkazenskih in kazenskih postopkih. Banka Slovenije naj bi tako s svojim odločnim ukrepanjem v smeri pregona kriminala storila vse, kar je v njenih močeh in je tako sedaj odvisno le še od organov pregona, da speljejo kazenske postopke pred pristojnimi sodišči in dosežejo obsodbe bančnih kriminalcev. Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Ob slabi banki, supervizorju, prekapitaliziranosti bank in ostalih vsakodnevnih informacijah s katerimi vnašamo vse več malodušja v razmišljanje ljudi, je toliko bolj dobrodošla tudi kaka pozitivna novica. Pa naj si bo to predstavitev na CNN (10 reasons to visit Slovenia in 2015), kjer svoje bralce prepričujejo, da morajo letos obvezno obiskati Slovenijo in njeno brezčasno lepo pokrajino. Ali pa seveda zadnji aktualni podatek po katerem je cena naših desetletnih obveznic padla že pod en odstotek. Tuji investitorji nam tako močno zaupajo, da so nam pripravljeni za deset let posoditi denar po le enoodstotni obrestni meri. Omenjena negativna dogajanja k sreči vseeno niso tako ključna za naše gospodarske razmere (tudi ne za vsakodnevno življenje ljudi) in zato najbrž tujci zaznavajo Slovenijo precej drugače, kot mi sami. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Socialne valute

Ekonomisti v svojih delih pogosto navajajo, da so preprosta ljudstva kot ‘primitivni’ denar uporabljala najrazličnejše predmete, npr. školjčne lupine. Vendar ta izjava temelji na ignoranci oz. na površnem opazovanju dejanskih družbenih odnosov med pripadniki posameznih plemen. Graeber razlaga, da so antropologi prišli do spoznanja, da v preprostih družbah obstajajo t. i. sfere izmenjave (spheres of exchange), torej polja, znotraj katerih je možno izmenjavati oz. pridobivati določene vrste stvari. Kot primer navede pleme Tiv iz Nigerije, informacije o življenju katerega so antropologi povečini pridobili v sredini 20. stoletja, ko je Nigerija še spadala pod britanski imperij. Nadaljujte z branjem→

Bitcoin appeals to libertarians on the basis that governments cannot arbitrarily make more of it

In a moment, I’ll gaze into the crystal ball and foretell the future of the world’s most famous cryptocurrency, bitcoin. I should first explain what’s happening now.

It was developed in 2008 by an unknown programmer or programmers. Confusingly, bitcoin is both a payment technology and a financial asset. The asset called bitcoin has no intrinsic value but it has a market price that fluctuates wildly. Like digital gold, it appeals to libertarians on the basis that governments cannot arbitrarily make more of it. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Čeprav je denar vsem nam vsakodnevno na očeh, čeprav tako ali drugače stalno razmišljamo o njem in vlagamo svoje dnevne napore v to, da se znajde v naših denarnicah in čeprav se nam nekako zdi, da ga razumemo, je v resnici zavit v tančico skrivnosti in mitov. In morda eden največjih mitov, ki nam jih skušajo vbiti v glavo v šolah in ki jih najdemo tudi v ekonomskih učbenikih, predstavlja prepričanje, da denar zgodovinsko izvira iz predhodne blagovne menjave. Nadaljujte z branjem→

Zanimiva slika, ki kaže, kako se je v zadnjem desetletju (hiper)inflacija izpela. Če se je še pred dvema desetletjema s problemi hiperinflacije ukvarjalo 50% držav, se danes 40% držav ukvarja s problemom deflacije. To stanje poznamo iz “Dolge depresije” (1873-1896) in “Velike depresije” v 1930-ih.

Vir: AMP Capital

Glavni vzrok? Presežne proizvodne kapacitete. S preselitvijo proizvodnje iz razvitih v nerazvite države je proizvodnih kapacitet preveč glede na obseg povpraševanja. Ali drugače rečeno, preveč proizvodov lovi premalo kupne moči, zato cene padajo. Izhod iz te pasti proizvodne hiper-učinkovitosti je v umetnem omejevanju proizvodnje ali v (bognedaj) kakšni katastrofi. Običajno pa so deflacijske krize “rešile” vojne.