Ker zakon o drugem tiru ni potreben: za noben drug železniški projekt do sedaj ni bil potreben poseben zakon.

Ker ta zakon uzakonja neracionalen in netransparenten investicijski program, ki ga ni še nihče videl in strokovno preveril.

Ker zakon ne upošteva negativnega mnenja KPK in Računskega sodišča ter stališč gradbene in ekonomske stroke.

Ker zakon prinaša “nebulozno” in nikjer preizkušeno javno-javno partnerstvo z Madžarsko, ki za slovenske davkoplačevalce prinaša za 180 mio evrov višje stroške financiranja kot brez “partnerstva” z Madžarsko.

Ker zakon Madžarski omogoča lastništvo nad slovensko železniško infrastrukturo, zmogljivosti v Luki Koper ter gradbena dela mimo javnih razpisov in na škodo slovenskih gradbincev.

Ker je brez tega zakona mogoče znižati vrednost investicije in stroške financiranja ter davkoplačevalcem prihraniti za skupaj okrog 360 mio evrov.

Nadaljujte z branjem→

Težko kaj dodam k temu, kar je napisal Janko Veber v obrazložitev svojega glasu proti zakonu o drugem tiru (no, bom jutri dodal v posebnem zapisu):

GLASOVAL SEM PROTI ZAKONU O DRUGEM TIRU

Poseben zakon za 27 km proge ni potreben.

Gradimo lahko brez posebnega zakona, enako kot druge železnice pri nas do sedaj.

Projekt je treba racionalizirati in graditi brez Madžarske.

Podjetje 2TDK je obvod za podmizno prodajo naše najbolj dobičkonosne železniške infrastrukture tujcem.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper (v nadaljevanju zakon) določa pogoje in način izvedbe investicije v izgradnjo drugega tira Divača-Koper (v nadaljevanju drugi tir), ki jo bo izvedla družba 2TDK družba za razvoj projekta d.o.o. (v nadaljevanju 2TDK), ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 01406 – 4/2016/15 z dne 31. 3. 2016. Vidimo, da je Vlada ustanovila družbo, še preden je za takšen način izvedbe investicije pridobila pravno podlago v zakonu. Družba še ni sklenila z Republiko Slovenijo koncesijske pogodbe v skladu s 24.čl. Zakona, ki je že sprejet, a glede na razpisan referendum še visi, ker je možno, da ga referendum razveljavi. Družba gotovo še nima urejenih statusnih pogojev, ki so po zakonu potrebni za njen položaj investitorja, vendar pa se Vlada in družba obnašata, kot da bi bilo že vse urejeno in da ni ovir za izvajanje investitorskih aktivnosti družbe.

Nadaljujte z branjem→

Januarja letos smo s prispevkom, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi, poskušali izpostaviti problematiko, povezano z oceno vrednosti, načinom financiranja in slabega vodenja investicijskega projekta gradnje nove železniške povezave med Divačo in Koprom. Povod je bila strokovno pomanjkljiva in nepopolno izvedena revizija ocenjene vrednosti projekta drugi tir, ki jo je izvedlo podjetje Geodata, potrdilo in plačalo ter tudi javno objavilo pa ministrstvo za infrastrukturo. V članku smo predstavili izsledke lastne analize »od zgoraj navzdol«, tj. oceno vrednosti investicije na podlagi primerljivih projektov, ki pa lahko rabi zgolj za stroškovno orientacijo v začetnih fazah projekta.

Nadaljujte z branjem→

Na osnovi naše analize iz januarja letos smo za uradni osnutek investicijskega programa, ki ga je izdelal državni inženir DRI in ga je v svoji reviziji podjetje Geodata v glavnem ocenilo kot strokovno korektnega, ugotovili številne pomanjkljivosti. Prvič, raven vrednosti stroškov predorov na enoto (€/m³, €/m) močno odstopa od dosedanjih izkušenj iz nacionalnega programa gradnje avtocest. Drugič, vrednost tveganj in s tem vrednost nepredvidenih del v skupni oceni investicije je močno pretirana. In tretjič, faktor nepredvidenih del se ponavlja (multiplicira) na več ravneh izračuna in se upošteva večkrat, kar se odraža v pretirani oceni stroškov investicije.

Nadaljujte z branjem→

Sredi najbolj vročega poletja je potekala še bolj vroča bitka za Demografski rezervni sklad (DRS). Po zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) bi vlada morala sedanjo Kapitalsko družbo, skupaj z Modro zavarovalnico, preoblikovati v »neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad« že najpozneje do konca 2015, vendar je vlada zamujala z ustreznim zakonom o DRS dve leti. Zamujala pa je zaradi nedorečenosti vloge DRS.

Krvava bitka za DRS pa se je vrtela praktično o dveh ključnih vprašanjih: ali bo DRS portfeljski vlagatelj ali upravljavec strateških in pomembnih naložb ter kdo bo upravljal z DRS. Še bolj poenostavljeno, bitka se je bila za to, ali bo DRS res »neodvisni avtonomni sklad« ali pa le prejemnik dividend. Iz tega namreč izhaja politični vpliv, predvsem iz vidika možnosti kadrovanja lastnih kadrov na nadzorne in upravljalske položaje v od države lastniško obvladovanih podjetjih.

Nadaljujte z branjem→

• China Isn’t the Only Reason to Question Free Trade – Noah Smith
• What should we do about climate change? – AEA
• Where Modern Macroeconomics Went Wrong – Joseph Stiglitz
• A New Way to Learn Economics – The New Yorker
• Inefficient short-time work – VoxEU
• The Mystery of the Missing Inflation – Nouriel Roubini
• Re-thinking the capital code – Thomas Piketty
• UK vs US capitalism – Chris Dillow
• What are economists for? – LSE Business Review
• Global poverty revisited – VoxEU
• Economists show how Fox news changes votes – Simon Wren-Lewis
• Milton Friedman and the Chicago School of Debating – Uneasy Money

Referendumska kampanja okrog 2. tira se je po pričakovanju sprevrgla v to, kar sem napovedoval in vlado opozarjal že aprila: v politično manipuliranje in brezplačno predvolilno kampanjo za opozicijo. Vendar sem bil še preblag, kajti v debato se je vključila še plejada krjavljev, ki sicer nimajo pojma o drugem tiru, vendar želijo svojo minutko na televiziji. Dobili smo semenj ničevosti, v katerem ni prostora niti za trohico strokovne diskusije.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Med svetovnimi novicami se pogosto pojavljajo tudi podatki o razvrstitvi držav po različnih kriterijih. Med najbolj znanimi so lestvice o zaznavanju korupcije, o konkurenčnosti držav, o sreči in nedavno smo lahko zasledili tudi lestvico o ekonomski svobodi. Ta je bila omenjena tudi na teh spletnih straneh. Lestvico že dolga leta izračunava in objavlja ameriška ustanova Heritage Foundation. Po tej lestvici se uvrščamo dokaj slabo, nekje na sredino, med Burkino Fasso in Nikaragvo. Takšne uvrstitve so seveda vedno priročno sredstvo za potrjevanje v prepričanju, da je v Sloveniji (skoraj) vse narobe.

Nadaljujte z branjem→

Joseph Stiglitz je potegnil dobro paralelo med finančno krizo izpred 10 let in orkanom Harvey, ki je opustošil Houston. Pravi, da te katastrofe kažejo, kako nemočni so neregulirani (finančni) trgi in kako nemočna je neregulirana urbanizacija, ko pride do resnih težav. Tako kot so veliki bankirji pred krizo izganjali državno regulacijo in pridigali o tržni samoregulaciji, nato pa, ko je počilo, prišli na kolenih prosit državo, naj jih reši, tako so v Texasu pridigali o koristnosti neregulirane urbanizacije kot najboljšega sistema, zdaj pa prosijo državo za desetine milijard dolarjev pomoči pri odpravi škode, ki bi bila bistveno manjša, če bi urbanizacija potekala regulirano.

Nadaljujte z branjem→