Kako slabo je v resnici slovensko zdravstvo?

V sosednjem postu komentiram “ameriški zdravstveni misterij“, kjer ZDA kljub astronomskemu povečanju stroškov za zdravstvo dosegajo bistveno slabše rezultate kot ostale razvite države in po letu 1980 za njimi vse bolj zaostajajo glede življenjskega pričakovanja (kot indikatorja kvalitete zdravstva).

No, poglejmo, kako se v tem zdravstvenem svetu odreže Slovenija s svojim “nesvobodnim”, “prisilnim” obveznim javnim zdravstvenim zavarovanjem in pretežno javnimi ponudniki zdravstvenih storitev. Pri nas smo dnevno soočeni z negativnimi novicami iz zdravstva – od čakalnih vrst do različnih afer, da ne omenjamo vseh političnih menjav direktorjev v UKCL. Ob tem bi pričakovali, da bodo ljudje imeli zelo negativno mnenje o kakovosti našega javnega zdravstva. Toda mednarodne primerjave (ankete) kažejo, da so pri nas ljudje bistveno bolj zadovoljni s kakovostjo zdravstvenih storitev kot pa v ostalih OECD državah in treh primerljivih državah (Avstrija, Nemčija, Češka). Kar pa ne velja za zadovoljstvo s storitvami vlade in sodstva.

Zadovoljstvo z javnimi storitvami

Vir: Povzeto po Ivanc (GZS, 2018)

Jasno, z našim zdravstvom je precej stvari močno narobe. Toda: je rezulat glede na vložena sredstva – primerjalno glede na druge države – bistveno slabši?

Podatki kažejo, da ne. Namreč če primerjamo povprečne izdatke za zdravstvo in življenjsko pričakovanje v državah EU, je Slovenija zelo visoko. Po življenjskem pričakovanju je (v 2015) je sicer na sredi EU držav (nekoliko nad povprečjem EU-28), toda glede na vložena sredstva (dobrih 2,700 enot po pariteti kupne moči na prebivalca) dosega Slovenija tretji najboljši rezultat med razvitejšmi (starimi) članicami EU. Le Portugalska in Grčija dajeta manj denarja za zdravstvo za doseženo podobno visoko življensko pričakovanje kot Slovenija. Seveda dajejo ostale nove članice EU po pariteti kupne moči manj denarja na prebivalca za zdravstvo kot Slovenija, vendar pa je tam tudi kvaliteta zdravstva (merjena z življenskim pričakovanjem) bistveno nižja kot pri nas. Denimo na Češkem, ki nam je najbližje, ljudje živijo v povprečju 2 leti manj kot pri nas, v Bolgariji pa kar 6 let manj.

Slika 1: Življenjsko pričakovanje in izdatki za zdravstvo per capita (v PPP), v 2015

Healthcare exp SI-EU-1

Vir: Eurostat; lastni preračuni

Pohlejmo, kako je Slovenija prišla do te točke oziroma kakšna je bila trajektorija življenjskega pričakovanja glede na izdatke za zdravstvo v primerjavi z Avstrijo – državo, ki nam je vzor. In spodnja slika mnogim ne bo všeč. Kaže namreč, da je Slovenija v obdobju 2000-2015 dosegla podobno raven življenjskega pričakovanja ob bistveno manjšem povečanju stroškov za zdravstvo. Slika je dokaj podobna tisti za ZDA. Avstrijci namreč za podoben rezultat (podobno življenjsko pričakovanje) plačujejo po glavi dvakrat več kot Slovenci (po pariteti kupne moči).

Slika 2: Življenjsko pričakovanje in izdatki za zdravstvo per capita (v PPP) v Avstriji in Sloveniji, v 2000-2015

Healthcare exp SI-AT-1

Vir: Eurostat; lastni preračuni

Seveda tukaj svoje naredi tudi razlika v razvitosti. V razvitih državah sta namreč tudi obseg in vrsta zdravstvenih storitev večja, saj ljudje povprašujejo po dodatnih storitvah, ki jih manj razvite države še ne poznajo. Hkrati pa se v razvitih državah mnoge storitve izvajajo na višji tehnološki ravni, kar seveda tudi več stane.

Vendar če upoštevamo te razlike v razvitosti do Avstrije, ki je dvakrat bolj razvita od Slovenije, in če stroške za zdravstvo per capita normaliziramo (delimo) z BDP per capita (oboje po pariteti kupne moči), dobimo podobno sliko kot prej. Le da se razlike nekoliko zmanjšajo. Spodnja slika nam de facto kaže, povezavo med tem, kolikšen del svojega dohodka povprečni državljan nameni za zdravstvene storitve in koliko življenjske dobe za to dobi (zelo grobo rečeno). V letu 2015 je povprečni Slovenec namenil 11.5% svojega dohodka za zdravstvene storitve in za to “dobil 80.9 let življenjske dobe“, povprečni Avstrijec pa je s 13.6% svojega dohodka “kupil 81.3 let življenjske dobe“.

Slika 3: Življenjsko pričakovanje in izdatki za zdravstvo per capita, normalizirani za BDP per capita (v PPP) v Avstriji in Sloveniji, v 2000-2015

Healthcare exp SI-AT-2

Vir: Eurostat; lastni preračuni

Je torej slovensko (javno!) zdravstvo – v mednarodni primerjavi – tako zelo slabo oziroma dražje? Podatki tega ne kažejo. Kažejo v bistvu nasprotno sliko, da je slovensko (javno) zdravstvo dokaj učinkovito glede na vložena sredstva.

To seveda ne pomeni, da je slovensko zdravstvo absolutno super in da je vse v redu z njim. Nasprotno. Slovenski zdravstveni sistem se sooča s precejšnjimi težavami na ravni sistemske ureditve in operativnega delovanja na ravni posameznih zavodov. Sistemska neurejenost se kaže predvsem v ureditvi nabave in dolgih čakalnih vrstah, pri čemer bi slednje bilo – kot sem povedal v intervjuju za revijo Novis – relativno lahko urediti ob zgolj nekaj sistemskih spremembah (delo v dveh turnusih, prepoved popoldanskega dela v zasebnem sektorju ob sočasnem dvigu plač, dvig vpisa v fakultete in odprtje trga za tuje zdravnike in medicinsko osebje etc.). In to je treba nujno urediti, da se bo kakovost ob podobni ravni stroškov ustrezno dvignila. Vendar, in to je point tega komentarja, celokupno gledano slovenski zdravstveni sistem daje primerjalno glede na ostale EU države dobre rezultate glede na izdatke za zdravstvo.

Res je, da smo mi, ki živimo s tem zdravstvenim sistemom, na dnevni ravni soočeni s številnimi pomanjkljivostmi, zaradi česar smo na to še bolj pozorni in kritični. Toda s podobnimi težavami se soočajo tudi v drugih razvitih državah in so, kot kaže prva slika zgoraj, očitno s kakovostjo storitev še bistveno bolj nezadovoljni kot pri nas.

__________

* Opomba: Slika 3 kaže nenaden preskok v višini izdatkov za zdravstvo v Sloveniji med letoma 2008 in 2009, če podatke normaliziramo za BDP per capita. Vendar tukaj ne gre za nenadno povečanje stroškov (kot kaže slika 2), pač pa učinek krize, torej padca BDP v 2009 za 8%, kar je zmanjšalo osnovo v količniku zdravstveni izdatki per capita / BDP per capita). Podoben preskok je viden tudi v Avstriji. Iz tega vidika je bolje gledati sliko 2 z absolutnimi podatki, kjer je povezava bolj zvezna.

 

 

 

 

 

 

 

3 responses

  1. A se da dobit kakšne podatke o številu posegov (Ali pregledov) na prebivalca v evropskih državah. Ali pa zgolj povprečne čakalne dobe za klasične in pogoste posege.
    Nekako nisem najbolj prepričan v pričakovani življenski dobi, kot najboljšemu merilu za izmero kvalitete zdravstva.
    Zanima me ali so v stroki kakšne raziskave, ki pogledajo še kaj drugega in ne samo ”life expectancy”.
    Drugače se pa strinjam, glede na vložena sredstva smo lahko z zdravstvom zadovoljni, kljub temu da moram na poseg oralne kirurgije čakat 16 mescev :(.

    • Spoštovani
      Odraz kakovosti zdravstvenega sistema je tudi število zdravih let in 30 dnevna umrljivost zaradi srčnega infarkta in možganske kapi.
      Slovenci imamo premalo zdravih let, da bi se lahko primerjali s tistimi, ki dolgo živijo.
      30 dnevna umrljivost po možganski kapi je ena izmed najvišjih v Evropi. Smo na 3. mestu. Takoj za dvema baltskima državama.
      Spodaj dober prikaz naše pozicije – stran 25-26. Na strani 34, pa sumljiv graf, ki mogoče dokazuje, da je Slovenija prenehala dajati podatke leta 2014.
      https://healthpowerhouse.com/publications/euro-health-consumer-index-2017/

%d bloggers like this: