Wolfgang Münchau je v Financial Timesu lepo popisal razliko med povojnim in sedanjim liberalizmom. Prvi je bil usmerjen k aktivni zaščiti manjših igralcev pred velikimi, drugi pa je pod pretvezo izenačevanja pogojev dejansko dajal prednost močnejšim. Posledica je koncentracija znotraj panog s povečano tržno močjo nekaj velikih igralcev na eni strani, na drugi pa povečana neenakost dohodkov in premoženja oziroma povečana koncentracija dohodkov in premoženja v rokah nekaj zgornjih odstotkov. Liberalizem, ki bi naj dajal vsem enake možnosti za uspeh, se je izrodil v sistem, v katerem lahko uspejo  le nekateri. Liberalizem, ki naj bi bil podlaga za prost trg, so požrle same proste tržne sile.

Münchau sicer evocira na Margaret Thatcher, da je znala liberalizem približati ljudem, tako da jim  je v privatizaciji podelila nekaj delnic. No, to je bil seveda samo umazan trik, da je lahko sprivatizirala vse. Toda Thatcherjeva je znala deliti vsaj nekaj donosov od liberalizma, njeni konzervativni, pardon – liberalni, nasledniki, so na to pozabili. Zato je prišel ta množični upor na Zahodu proti establishmentu, ki je ustvaril ali vzdrževal ta sistem (sistem deregulacije, privatizacije, fleksibilnega trga dela, globalizacije, darwinizacije). Res je, sistem, ki ne zna deliti donosov in ki pusti za seboj večino prebivalstva, nima dolgoročne perspektive.

Nadaljujte z branjem→

Vsem zvestim bralcem bloga in nasploh vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije želim lepe Božične praznike v prijetnem domačem družinskem vzdušju (če se le da) in vse dobro v novem letu.

Tale glasbena čestitka je sicer po ameriško pocukrana (olajševalna okoliščina je, da jo prezentira Bruce Springsteen), vendar takšni so ti prazniki in tudi zato jih imamo tako radi.

.

Nadaljujte z branjem→

Partibrejkers sinoči v Orto baru.

Če malce razmislim, so – ob Rolling Stonesih – Partibrejkersi edini bend, ki me do sedaj s svojo kontinuirano kvaliteto ni nikoli razočaral.

Nadaljujte z branjem→

Nekaj zadnjih razmišljanj o prihodnosti Evrope

• Macron’s Misstep Is Europe’s Loss – Dominique Moisi
• The Coming Franco-German Bust-Up – Mark Leonard
• Europe in Disarray – Richard N. Haas
• “Yellow vests” and tax justice – Thomas Piketty
• My Two Cents on the “Yellow Vests” Movement – Francesco Saraceno

• The Inequality Paradox: Rising Inequalities Nationally, Diminishing Inequality Worldwide – ProMarket
• “Yellow vests” and tax justice – Thomas Piketty
• My Two Cents on the “Yellow Vests” Movement – Francesco Saraceno
• The War on Huawei – Jeffrey D. Sachs
• Hard-Money Men, Suddenly Going Soft – Paul Krugman
• Demography, unemployment, and automation – VoxEU
• Market Power or Just Scale Economies? – ProMarket
• Neoliberalism as Structure and Ideology – EconoSpeak
• DeLong’s Principles Of Neoliberalism – Brad DeLong
• How low is low for Chinese GDP growth? ~ Antonio Fatas
• Micro-responses to shocks: Pricing, promotion, and entry – VoxEU
• The Rise of Knowledge Economics – Scientific American
• When bad government matters – Stumbling and Mumbling

Tone Martinjak je naredil hvalevredno dejanje – posvet o sovražnem govoru pri predsedniku države je razdelil v krajše, individualizirane spote in jih objavil na youtube. Spodaj je njegov twitter thread, kjer si lahko pogledate vse ključne govorce in primerjate argumente obeh strani.

Moje stališče je dokaj podobno stališčem prvih treh govorcev (Matjaža Grudna, Dominike Švarc Pipan in Nataše Pirc Musar), pa tudi Ernesta Petriča: pravica svobode govora ni absolutna, zlorabe je treba dosledno kaznovati na ravni kazenskega prava, vendar pa potrebujemo tudi jasno ločnico, ki ni nujno kazenskopravne narave, pač pa vrednostne, moralno-etične narave. Odgovornost je na strani politikov, medijev in mnenjskih voditeljev, da postavijo (vrednostno) ločnico, kaj so nedopustni elementi sovražnega govora.

Nadaljujte z branjem→

V luči škandalov v zvezi s prodajo vaših osebnih podatkov, ki jih Facebook (FB) prodaja zainteresiranim oglaševalcem, kvazi-analitskim službam, ki jih nato skupaj z algoritmi za analizo in manipuliranje prodajajo naprej (in ki jih daje zastonj ameriškim varnostnim službam), se morda splača slediti spodnjim navodilom na The Verge, kako pobrati vaše podatke s FB, jih zbrisati in nato še zapreti vaš FB račun. Nisem poskusil, ker nimam FB računa in me ne skrbi, da bi še kdo dobil vpogled v moj družabni vzorec.

Me pa bolj – kot vaše skrivnostne metode peke najboljše potice na svetu ali norčije vaših najlepših hišnih ljubljenčkov v celotnem vesolju – skrbi, da je na serverjih Googla in Microsofta praktično vsa naša e-korespondenca. Si predstavljate, kakšno veselje je to za varnostne službe, ki imajo zastonj in neposreden vpogled vanjo?