Tej Gonza

Pogovor z direktorjem Dewesofta, Andrejem Orožnom, vrhunskim podjetnikom, ki vedno znova izkazuje velik socialni čut. Poleg tega da Dewesoft beleži zavidljive stopnje rasti prihodkov, prejema številne nagrade, sodeluje s svetovnimi blagovnimi znamkami in redno zaposluje nove delavce, ima tudi izredno močno vizijo družbene-odgovornosti. Sedež podjetja je zasidran v Trbovljah, skrb za lokalno skupnost pa se zdi visoko na programu. Strategija notranjega lastništva, s katero lastnika zaposlene vključujeta v lastništvo Dewesofta, se zdi dobro zagotovilo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

Orožen, kaj stoji za vašim sloganom »Mi smo Dewesoft«? Kaj so vaše glavne vrednote? Kje se vidite čez 10 let?

Predanost, Odgovornost, Skrbnost in Iskrenost so naše glavne vrednote. Dodajamo jim še transparentnost. Preveč naštetih vrednot je moteče in med seboj prehajajo v konflikt ali se preveč prekrivajo. Še bolj kot je pomembno da se zapišejo je pomembno, da se živijo. Vsakodnevno in drugim v vzgled. spoštovanje vrednost se v prvi meri pričakuje od vodstva in spoštovanje vrednot je pogoj, da se lahko sploh razmišlja kje bomo čez 10 let. Poslovno bomo ključni igralec na področju merilne tehnike v svetu. Danes smo med prvih 10 podjetji na svetu in šli bomo navzgor. Ni razloga, da bi se zaustavili. Imamo znanje, odlične sodelavce, izkušnje in vse informacije kaj razvojniki v svetu potrebujejo. Več ne potrebujemo.

Nadaljujte z branjem→

Čeprav je liberalna švedska Covid strategija dolgo časa veljala kot zanimiva alternativa ostrejšemu ukrepanju ostalih držav, pa se ni “dobro postarala”. Švedska strategija se je pokazala kot manj učinkovita v primerjavi z norveško v obeh ključnih segmentih: tako na zdravstvenem kot ekonomskem področju.

V prvem valu epidemije je do 1. avgusta 2020 na Švedskem umrlo 5,740 ljudi (dobrih 7% okuženih), vendar je takrat narativa šla v smer, da bo zaradi večje prekuženosti prebivalstva Švedska manj prizadeta v drugem valu. Vendar podatki kažejo ravno nasprotno. Norveška je v prvem valu z bolj restruktivnimi ukrepi uspela hitro sploščiti krivuljo okužb in do 1. avgusta 2020 je umrlo le 255 ljudi.

Švedsko je zdaj zajel drugi val, ki je pristojnim očitno ušel izpod nadzora. Spodnja slika zelo plastično kaže drastično razliko v učinkovitosti pristopa med obema državama glede števila novih okužb. Treba se je zavedati, da v povprečju okrog 5% okuženih pristane v bolnišnici, okrog 1% na intenzivni negi, okrog pol odstotka pa jih umre. Seveda samo v povprečju po državah, na Švedskem je namreč ta odstotek umrlih drastično višji.

Nadaljujte z branjem→

Predstavitev pred Odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora RS, 12.11.2020

Predstavitev pred Odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora RS, 12. 11. 2020

Jasmina Držanič

Včeraj je za Covid-19 umrlo 40 ljudi.

Danes pa je vladni govorec za covid-19 tvitnil tole:

https://twitter.com/GovorecCOVID19/status/1326468555215343617

Bistveno bolje bi bilo, če bi vlada RS rekla:

»Prve mesece veliko stvari nismo vedeli in smo se učili in delali napake. Kar sedaj vemo, je, da je najbolj zanesljiv podatek število hospitaliziranih zaradi covid -19, iz tega podatka pa potem ocenjujemo, kakšna je stopnja okužb.

Spoštovani državljani, zdaj vemo, dokler imamo nekje do 5% okuženih med testiranimi, lahko še lokalno identificiramo žarišča in izvajamo ukrepe. Recimo, odredimo karanteno, omogočimo samoizolacijo v turističnih kapacitetah…in za vse to tudi zagotovimo sredstva. (Usmeritev o 5% okuženih med testiranimi je WHO sporočila v maju mesecu, pa smo to nekako preslišali.)

Nadaljujte z branjem→

Ko dobim tovrstna podučevanja s strani nekaterih glede tega, kaj narediti v takšni krizi, kot je tale, me najprej presune ta gromozanski prepad med vehemenco podučevanja in neznanjem ekonomije na drugi strani. No, potem se hitro zavem, da pač med zaljubljenci v “podjetniški način razmišljanja” objektivno ni znanja makroekonomije in da je treba začeti zelo pri osnovah.

Nadaljujte z branjem→

Nekaj poudarkov iz intervjuja v Svet24:

Kakšni bi bili vaši prvi koraki v boju z epidemijo? Kaj bi storili drugače kot trenutna vlada?

Ko bo nova koalicija prevzela vodenje vlade, predvidoma sredi ali konec januarja naslednje leto, bo tega drugega vala epidemije že konec. V nadaljevanju pa bodo ključni trije projekti. Prvič, priprava na tretji val epidemije, ki bo najverjetneje sledil spomladi. Naše zdravstvene zmogljivosti in DSO-je potrebno tako tehnično kot kadrovsko usposobiti za ta val. Ne smemo dopustiti, da se nam zgodi to, kar se je zgodilo Janševi vladi, kjer bo po nepotrebnem umrlo nekaj sto ljudi, ker se pač ni pripravila na ta drugi val in ker je prepozno zaprla javno življenje.

Drugič, potrebno bo sanirati posledice te epidemije na povečanje zaostankov in podaljšanje čakalnih vrst. V ta namen bo treba angažirati precej dodatnih javnih sredstev, da bi te zaostanke v kombinaciji z javnimi in zasebnimi izvajalci zmanjšali in prebivalcem omogočili, da hitreje pridejo do potrebne zdravstvene oskrbe. Predvidevamo, da bo treba v ta namen angažirati vsaj za 1 odstotek BDP dodatnega denarja.

In tretjič, naše zdravstvo je treba pripraviti za potrebe 21. stoletja. Življenjska doba se je podaljšala za več kot 10 let, prebivalstvo se stara in potrebuje več in bolj kompleksne zdravstvene storitve kot pred 30 ali 40 leti. Mi pa za zdravstvo dajemo za okrog 3 odstotne točke BDP manj denarja kot primerljive EU države, ki imajo podobno prebivalstveno strukturo. Zato predvidevamo postopen dvig proračunskih sredstev za zdravstvo za 3 odstotne točke BDP do leta 2025.

Nadaljujte z branjem→

Pripravila strokovno-posvetovalna skupina Koalicije ustavnega loka

Zelo zgodaj v procesu usklajevanja programskih prioritet Koalicije ustavnega loka se je izkazala potreba po posebni strokovno-posvetovalni ekipi (task-force) na temo Covid-19. Ta se je prvič sestala že 19. oktobra, vse od tedaj pa se predsedniki strank in koordinator Jože P. Damijan redno posvetujejo s strokovnjaki s področij epidemiologije, javnega zdravja, vodenja zdravstvenih zavodov, sistema javnega zdravstva in komunikacije.

Na sestanku v ponedeljek, 9. novembra 2020, – mimogrede, prav na dan, ko se je prvič sestal tudi Covid task-force izvoljenega ameriškega predsednika Bidna – so strokovnjaki kot posebej pomembne izpostavili naslednja dejstva in ukrepe:

Nadaljujte z branjem→

Strinjam se s Pio Bedene v Financah, da volilna udeležba kaže na odnos državljanov do države, na njihovo zrelost in na njihovo pripravljenost prevzemanja odgovornosti za prihodnost države. Nizka in še padajoča volilna udeležba kaže, da Slovenci te odgovornosti nočemo sprejeti, hkrati pa smo zelo nezadovoljni z našimi politiki. Če hočemo imeti boljše politike na oblasti, moramo na volitve, sicer nam politike izbira manjšina ideološko motiviranih volilcev. In če sami nismo sposobni sprejeti te odgovornosti za prihodnost države, jo bo potrebno regulirati s strani države. Očitno bo treba sprejeti ukrep obvezne volilne udeležbe. Imajo jo v Belgiji, pa tudi v Avstraliji.

Seveda obstaja za nizko volilno udeležbo hitra rešitev – uvedba obvezne udeležbe na volitvah. V Avstraliji jo imajo že več kot sto let, povprečna udeležba je 95-odstotna, stopnja zadovoljstva z demokracijo pa je druga najvišja na svetu. Pa res potrebujemo za vsako stvar kazen? Nas bo kazen prisilila, da bomo boljši državljani?

Nadaljujte z branjem→