Komentar se nanaša na osnutek novele prvega, “protikoronskega zakona” (PKP-1 – ZIUZEOP) in na osnutek poroštvenega zakona (ZIUZDLIG).

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (PKP-1 – ZIUZEOP)

Novela zakona sicer prečiščuje nekatere določbe in odpravlja nejasnosti, na drugi pa še naprej pušča nerazumne omejitve glede upravičenosti do pomoči zaradi epidemije in zaradi vladnih ukrepov samih. Hkrati pa še vedno ne rešuje problema izpada dohodkov gospodarskih subjektov v nekaterih dejavnostih, do katerega je prišlo predvsem zaradi vladnih ukrepov za zajezitev epidemije (več pri komentarju zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu, ZIUZDLIG).

Nadaljujte z branjem→

Nekateri za današnji dan, ko naj bi evropski voditelji razpravljali o novih predlogih glede skupnega evropskega reševanja korona krize, pravijo, da naj bi bil odločilen za obstoj evropske integracije. Če po zavrnitvi predloga devetih držav o skupnih evro obveznicah pred dvema tednoma evropski voditelji danes ne bodo sposobni konsenza o enakovrednem načinu financiranja fiskalnih politik, ostane le še retorični odgovor na vprašanje “v čem je smisel zveze držav, če si ne pomagajo prav takrat, ko nekatere najbolj potrebujejo pomoč?“.

No, Španija je v siceršnjem brezidejnem vzdušju v zadnjem hipu izdelala svoj predlog reševalnega mehanizma, ki je tak, da ga načeloma ni mogoče zavrniti. Španija predlaga ustanovitev Evropskega reševalnega sklada v vrednosti 1,500 milijard evrov (10% EU BDP), ki bi se na ravni EU financiral z izdajo perpetualnih obveznic (obveznic brez dospetja). Slednje pomeni, da se glavnica nikoli ne odplača, plačujejo se le obresti. Seveda bi te obveznice lahko odkupila ECB. Iz sklada bi se financirali izdatki za boj proti posledicam korona krize v skladu s škodo, ki so jo utrpele posamezne članice. Pri tem ne bi šlo za kredite, pač pa za neposredne transferje. Gre za realni denar in ne računovodske trike s finančnimi vzvodi. Vsaka država odgovarja za obveznosti sklada zgolj do deleža, ki ga ima v prispevkih za EU proračun. Se pravi, gre za omejeno mutualizacijo dolga.

Nadaljujte z branjem→

Kot sem v zadnjih tednih komentiral v mailih s kolegom Jeranom, ki pridno dnevno objavlja nove projekcije širjenja COVID-19 epidemije za Slovenijo in druge države s prilagojenim epidemiološkim SIR modelom:

… ti modeli so zelo problematični. Dajo eno generalno sliko o možni dinamiki epidemije ob fiksnih parametrih, ne morejo pa se uporabljati za napovedovanje. Ogromno je faktorjev, specifičnih za posamezno državo, uvedb novih ukrepov ter idiosinkratičnih šokov (Singapur!), zaradi česar se dinamika epidemije hitro spremeni.

Morda so tile modeli smiselni za Bayesianski pristop, se pravi, da jih sproti ažuriramo z zadnjimi podatki in na tej osnovi naredimo projekcije za dan naprej. Pa tudi tukaj modeli kar močno grešijo.

Epidemiološki modeli pač niso fizika, čeprav temeljijo na sistemu diferencialnih enačb, pač pa so bolj nekje med meteorologijo in ekonomijo, pri čemer sam med temi tremi še najbolj zaupam meteorološkim modelom (pa čeprav vemo, kako zelo zmotljivi so lahko).

Spodaj je luštna animacija, kako je z modelskimi projekcijami težko ujeti dejansko dinamiko širjenja epidemije.

Podatki za teden pred Veliko nočjo so kazali, da se je poraba električne energije (EE), ki je nekakšen indikator gospodarske aktivnosti v realnem času, zmanjšala za dobrih 16% glede na isti teden v letu 2019. Zaradi ažuriranja podatkov so se podatki za teden pred Veliko nočjo sicer nekoliko popravili navzgor, zato je bil padec porabe EE v tistem tednu  glede na isto obdobje lani sicer nekoliko manjši (14.7% namesto 16.4%).

Glede na napovedi odpiranja nekaterih velikih industrijskih obratov po Veliki noči (Revoz, Gorenje, BSH itd.) smo pričakovali, da se bo gospodarska aktivnostt in s tem poraba EE dvignila z dna. Vendar se po zadnjih podatkih (ki se bodo sicer še ažurirali v naslednjih dneh) to ni zgodilo. Nasprotno, poraba EE se je zmanjšala na raven, ki je za skoraj 19% nižja kot v istem tednu aprila 2019. Ob upoštevanju, da je bil ponedeljek dela prost dan, pa povprečje za ostale 4 dni delovnega tedna kaže upad porabe EE za 15.6% glede na isto obdobje lani.

Nadaljujte z branjem→

Marko Golob

Drago je v prejšnjem komentarju po mojem mnenju malce prehitro naredil zaključke na osnovi zgolj ene same študije. Potrebno je denimo pogledati nemški primer iz enega najbolj prizadetih okrajev, Heinsberg v okolici Hamburga, in sicer to študijo.

Ta študija je ena prvih reprezentativnih študij v svetu in prva v Nemčiji – narejena je na osnovi masovnega testa protiteles s strani univerze v Bonnu in drugih institucij. Zanimivo je, da je okuženo 15% populacije, smrtnost 3,7 promila, kar je na nivoju zahtevne gripe (smrtnost gripe se giblje med 1 in 4 promili). Kar je od 5 do 20-krat manj od prvotnih ocen, ki so služile za parametre epidemioloških modelov, na osnovi katerih smo delali lockdown.

Podobno reprezentativna študija iz letalnosilke Theodor Roosevelt. Študija je zanimiva, ker gre za popolnoma izolirano okolje in kjer so bili vsi izpostavljeni virusu od mornarjev, ki spijo na trojnih pogradih, do razvpitega kapitana Crozierja (ki se je tudi okužil). Od 4.800 članov posadke, se jih je okužilo približno 600, umrl je eden.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Od razglasitve epidemije bolezni Covid-19 (KV) v Sloveniji je minilo praktično 40 dni, kolikor traja  karantena in ki ji še ni videti konca. V tem času bi se že moralo pokazati, kako uspešno smo se z epidemijo spopadli. Ta epidemija je edinstvena, saj se je bolezen pojavila prvič in se razširila po celem svetu, take pandemije nismo doživeli že sto let (zadnja primerljiva je bila pandemija španske gripe, ki je pustošila po prvi svetovni vojni v letih 1918 in 1919). Ker pandemija še kar traja, je težko dajati neke konkretne ocene, koliko časa bo še trajala in kako se z njo spopadati. To bo možno šele čez kako leto, ko bo zaradi cepiva, drugih zdravil in učinkovitejšega ukrepanja oblasti, epidemija presahnila. Kar lahko okvirno prikažemo sedaj, je le to, kako uspešno smo se je lotili v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami po svetu.

Pri primerjavi bom upošteval le en podatek, to je smrtnost na 1 mio prebivalcev, saj so drugi podatki, na podlagi katerih se ocenjuje bolezen, predvsem število okuženih in ocena smrtnosti, zaradi narave bolezni nezanesljivi. Da bi pridobili dovolj podatkov pred koncem epidemije, bo potrebno izvesti najmanj pilotno testiranje dela populacije, pri katerih bi ugotavljali, koliko ljudi se je s tem virusom sploh okužilo in koliko je to bolezen prebolelo brez simptomov ter ali so tako okuženi ljudje obenem prenašalci virusa. Tako raziskavo so v Sloveniji ravno pričeli, rezultati bodo znani čez en mesec.

Nadaljujte z branjem→

Evropska unija (tedanja Evropska gospodarska skupnost, EGS) je bila v 1970-ih letih sposobna solidarnosti in enotno reagirati na zunanji šok (to je bil takrat prvi naftni šok, leta 1973). Takrat so se države članice dogovorile za skupne obveznice “Skupnosti” (EGS). Za izplačilo obveznic zasebnim kupcem je jamčila Evropska komisija  s svojim proračunom, podredno pa posamezne članice. Poroštva članic ni bilo treba nikoli vnovčiti. Se pravi, članice EU so v preteklosti bile sposobne “mutualizacije” skupnih obveznosti (delitve tveganj), štiri desetletja kasneje (evrska kriza) to ni bilo mogoče, pet desetletij kasneje pa tudi ne.

To je evropska integracija v smeri dezintegracije. Tudi zgodovina ni več učiteljica.

Spodaj je nekaj izsekov iz dobrega prispevka treh nemških ekonomistov – Horn, Meyer & Trebesch.

The introduction of European Coronabonds is sometimes described as an unprecedented step that would create a dangerous precedent of debt mutualisation. This column shows that this view is wrong and ignores the history of European financial cooperation. Since the 1970s, the European Commission has placed more than a dozen community bonds on private markets, which were guaranteed by the member states and distributed to countries in crisis. These bonds have been fully repaid in the past. Coronabonds with joint and several liability go a step further, but they would stand in a long tradition of European financial solidarity and cooperation.

Nadaljujte z branjem→