Po celem dnevu pospravljanja in čiščenja za malarji (ki so naredili odlično delo!), paše tole in Aperol spritz.

Zdaj pa na bolj intelektualno delo do jutra…

Bine Kordež

Pred dnevi je Dušan Mramor objavil odmeven tekst na temo Demografskega sklada. V svojem zapisu obravnava aktualno problematiko staranja prebivalstva, ki se odraža v pričakovano višjih javnih izdatkih, kar naj bi deloma pokrivali z angažiranjem državnega premoženja. Splošno sprejeta je teza, da bo nesporno večji delež starejših prebivalcev v naslednjih desetletjih zahteval tudi vse več izdatkov za pokojnine. Za razreševanje tega finančnega bremena pa se že dolga leta pogovarjamo o oblikovanju Demografskega sklada. Potem, ko so se v prejšnjih vladah prepirali ali bi v sklad prenesli milijardo ali milijardo in pol državnega premoženja, aktualna vlada razmišlja, da bi vanj prestavili kar pretežni del državnega premoženja. Torej deset do petnajst milijard, odvisno kaj vse štejemo kot premoženje države in kako ga vrednotimo.

Kljub povečanim sredstvom za kritje pokojninskih izdatkov, ocenjuje Mramor takšen predlog kot neustrezen oz. “škodljiv”, in sicer,

• ker bi prenos celotnega državnega premoženja v posebni sklad za namene izplačila pokojnin pomenil zmanjšanje premoženja, s katerim danes država jamči upnikom za javni dolg (izdane obveznice); to bi poslabšalo boniteto Slovenije, povečalo stroške financiranja in s tem celo znižalo konkurenčnost in BDP,
• ker to premoženje v pretežni meri predstavlja infrastrukturo Slovenije (energetiko, ceste, železnice…), kar ne smemo prodajati tudi čez dvajset, trideset let, in
• ker povečanih izdatkov za starejše ne moremo razreševati z državnim premoženjem, ki je tako na kredit (Slovenija ima več dolgov kot premoženja), temveč samo s povečano produktivnostjo – če pa te ne bomo uspeli doseči, pa bomo morali znižati tako plače kot pokojnine.

Ker gre za mnenje bivšega finančnega ministra, je njegova opozorila vsekakor potrebno argumentirano  proučiti, da si res ne bi ustvarili dodatnih težav. Vseeno pa naj, tako glede na pričakovano povečanje pokojninskih izdatkov kot na vlogo državnega premoženja pri tem, dodam nekaj razmisleka, ki deloma odstopa od splošno sprejetih stališč.

Nadaljujte z branjem→

Visoko politiko si običajno predstavljamo kot vrhunsko strateško igro modrih umov, kot šah racionalnih homo politicusov, ki predvidijo vnaprej 45 potez po vsaki potezi nasprotnika. Vse se zgodi kot posledica logičnih sekvenc, ni neracionalnih potez in ni prostora za slučajnosti. Toda resnica je precej manj lepa. V politiki nimamo opravka z velikimi umi, nimamo opravka z modrostjo in racionalnostjo, pač pa s povsem človeškimi lastnostmi, kot so pohlep, negotovost, nezaupanje, zamerljivost, nekontrolirani čustveni izbruhi. In te lastnosti, bistveno bolj kot racio, v določenem kontekstu krojijo politično dogajanje.

Letošnje leto nam je postreglo najmanj z dvema takšnima iracionalnima političnima dogodkoma. Doživeli smo dva amaterska politična spodrsljaja, ki sta povsem premešala slovensko politično sceno, in ki se v racionalnem svetu političnih strategov ne bi smela zgoditi. Prvi je bil slabo preračunan in nepotreben odstop prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca, ki je utrl pot za (ponovni) prevzem oblasti Janezu Janši, zaradi česar zdaj večino nacije bolijo glave, Slovenija pa se je znašla na napačni strani civilizacijskih standardov. Drugi pa je samodestruktiven, primitivno drobnjakarski pohlep ministrice za kmetijstvo, ki je svoje drobne kratkoročne zasebne koristi postavila pred dolgoročni interes stranke in volilcev in ki je privedel do razkola v stranki Desus ter lahko zgolj pol leta kasneje zruši to Janševo koalicijo in vlado. Dva neracionalna akta (ki ju v visoki politiki racionalnih akterjev ne bi nihče pričakoval), vendar z usodnimi posledicami.

Nadaljujte z branjem→

Czech Prime Minister Andrej Babis has rejected US Secretary of State Mike Pompeo’s push to limit his country’s contacts with Russian and Chinese firms and grant a nuclear power plant construction contract to an American firm.

Russia and China pose a threat to Czech energy independence Pompeo said during his visit to Prague on Wednesday. The top US diplomat warned of what he described as the risks of expanding the Dukovany nucler power plant. “Partnering with Russian and Chinese nuclear companies will in fact undermine the Czech Republic’s national sovereignty,” he noted.

But the Czech PM rejected his claims.

We are a sovereign country, we treat these countries quite standardly like everyone else.

“I said [to Pompeo] that we are moving forward as a member of the EU, that there has been a similar sit

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Objava podatka, da ima prebivalstvo kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu povečal za okrogli 2 milijardi, je sprožila kar nekaj komentarjev in odzivov. Ker te naložbe niso skoraj nič obrestovane, zaradi inflacije vlagatelji celo realno izgubljajo, ljudje hitro zaključijo, da gre za “mrtev” kapital, ki leži na bankah. To spodbuja tudi predloge, kako bi ta denar lahko koristneje uporabili, na primer za financiranje razvoja države in njene infrastrukture.

Seveda ta sredstva ne ležijo na računih bankah, temveč jih banke v večjem delu posojajo naprej, tudi za zgoraj navedene namene. V spodnji tabeli je poenostavljen prikaz bilance stanja bank s sedežem v Sloveniji. Poenostavljeno povedano so banke do polletja letos zbrale skupaj za 36 milijard vlog vključno z obveznostmi do bank, naprej pa posodile 34 milijard. Preostanek skupaj s kapitalskimi viri držijo kot likvidnostno rezervo.

Nadaljujte z branjem→

Dobro branje. Intervju z Davidom Shorom, wizzardom iz Obamove kampanje, postreže z dvema dobrima uvidoma v to, kako se dejansko oblikujejo strankarske politične agende in kako težko je pridobiti volilno telo. Prvič, Shor opozori, da so velike pozitivne politične strategije redkost. Mnoge teme, ki jih lansirajo politične kampanje, so preprosto slučajno izbrane ali pa so posledica napak v dizajnu merjenja odziva volilcev na določene teme. Na mnoge teme merilci javnega mnenja dobijo pristranske odgovore, ker pač ne zajamejo celotnega volilnega telesa, saj jim izpadejo ekstremi.

In drugič, politične elite imajo pristranske poglede na svojo volilno bazo, ker predvidevajo volilce s homogenimi pogledi. Toda kot ugotavlja politolog David Broockman, zmerni volilci sploh nimajo zmernih stališč. Volilci imajo heterogena stališča, so ideološko nekonsistentni. Isti volilec ima na nekatere teme bolj liberalne poglede, na druge pa bolj konzervativne. Vprašanje je, katera stališča istega volilca znajo politične stranke bolj uspešno nagovoriti. To močno omejuje politične kampanje, na drugi strani pa odpira prosto pot populističnim politikom, ki si izberejo eno ali nekaj zelo preprostih tem (kot so denimo imigracije) in z jasno komunikacijo teh tem pridobijo podporo zelo heterogenega volilnega telesa.

Nadaljujte z branjem→

Kdor je pričakoval visoko politiko kot vrhunsko strateško igro modrih umov, je pač naiven. V letošnjem letu smo doživeli dva amaterska politična spodrsljaja, ki sta že oziroma nakazujeta, da bi lahko povsem premešala slovensko politično sceno. Prvi je bil slabo preračunan in nepotreben odstop prejšnjega predsednika vlade, ki je utrl pot za (ponovni) prevzem oblasti Janezu Janši, zaradi česar zdaj večino nacije bolijo glave, Slovenija pa se je znašla na napačni strani civilizacijskih standardov. Drugi pa je samodestruktiven, primitivno drobnjakarski pohlep ministrice za kmetijstvo brez etičnega kompasa, in ki je privedel do razkola v stranki Desus ter lahko zgolj pol leta kasneje zruši to Janševo koalicijo in vlado. Dva amaterska akta (ki ju v visoki politiki ne bi nihče pričakoval), vendar z usodnimi posledicami.

Včeraj so zaradi razkola med poslansko skupino Desus in njihovo (še) predsednico mnogi doživeli izbruh Schadenfreude, drugi pa že začeli odpirati šampanjce. Vendar pa je prehitro za politično triumfiranje. Razkol s Pivčevo in Desusov obstanek v koaliciji, namreč nista nezdružljiva. Nasprotno, sta povsem kompatibilna in za mnoge optimalna rešitev v dani situaciji.

Nadaljujte z branjem→

Vrhunska. Samorefleksija pred koncem življenja. Boli do kosti.