Analiza slovenske demografije (v sosednjem članku) kaže, da se Slovenija sooča z izrazito demografsko transformacijo, ki bo dolgoročno močno vplivala na gospodarsko rast, trg dela, javne finance in socialno strukturo države. Ker je gospodarska rast dolgoročno odvisna od vsote rasti prebivalstva in rasti produktivnosti, postaja demografija eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije.
Podatki kažejo na dolgoročen in sistemski padec rodnosti. Število rojstev na 1.000 prebivalcev se je od 1950-ih zmanjšalo za več kot polovico, celotna stopnja rodnosti pa se že desetletja giblje bistveno pod ravnjo enostavne reprodukcije prebivalstva. Neto stopnja obnavljanja prebivalstva znaša le okoli 0,72, kar pomeni, da se generacije številčno ne obnavljajo več.
Naravni prirast je po letu 2017 postal trajno negativen. Slovenija danes brez priseljevanja ne bi več ohranjala stabilnega števila prebivalcev. Celotna rast prebivalstva temelji predvsem na migracijah. Število slovenskih državljanov se zmanjšuje, medtem ko se delež tujih državljanov hitro povečuje in je presegel 10 % prebivalstva.
Hkrati se spreminja družinska in socialna struktura družbe:
- zmanjšuje se delež družin z otroki,
- raste delež družin brez otrok,
- narašča samskost in število enočlanskih gospodinjstev,
- ustvarjanje družine se časovno zamika,
- zakonska zveza izgublja osrednjo družbeno vlogo.
Slovenija se tako približuje demografskim vzorcem razvitih zahodnoevropskih držav, vendar ob precej manj ugodni produktivnosti, nižji kapitalski intenzivnosti gospodarstva in izrazito hitrem staranju prebivalstva.
Ključno tveganje za Slovenijo ni zgolj zmanjševanje prebivalstva, temveč kombinacija nizke rodnosti, staranja prebivalstva, odseljevanja domačega prebivalstva, velike odvisnosti od priseljevanja ter relativno počasne rasti produktivnosti.


You must be logged in to post a comment.