Drago Pavšelj

Revija Bild je 6.7.2022 objavila zaskrbljenost nemškega gospodarskega ministra Roberta Habecka iz vrst zelenih, da se načrt, kako vsaj delno nadomestiti dobave zemeljskega plina iz Rusije z dobavami LNG, začenja krhati. Nameravali so nadomestiti 13 milijard m3 plina z dobavami LNG, vendar so »ugotovili«, da Nemčija nima flote tankerjev. Okrog 500 tankerjev, ki po svetu prevažajo LNG, pa je zasedenih z dobavami drugim porabnikom po svetu na osnovi dolgoročnih pogodb. Poleg tega zaradi nastale krize narašča povpraševanje po LNG. Pri čemer je potrebno poudariti, da Nemčija na leto uvozi 150 milijard m3 plina, od tega so ga iz Rusije uvozili skoraj 90 milijard m3.

Jaz, navaden državljan iz druge države, sem že v začetku aprila zaznal ta problem in ga podkrepil s številkami.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Konec februarja je Statistični urad Republike Slovenije objavil prve rezultate o lanski gospodarski aktivnosti. Po njihovih izračunih je BDP v preteklem letu realno porastel kar za 8,1 % glede na leto poprej, kar je tudi precej preseglo napovedi vseh institucij, ki ocenjujejo gospodarska gibanja. Seveda gibanje BDP ne odraža vseh vidikov blagostanja prebivalcev, a vseeno ostaja najpomembnejši kazalec razvitosti države saj ima prebivalstvo v državah z višjim BDP imajo praviloma tudi višji življenjski standard. Višja ustvarjena dodana vrednost v državi omogoča večini ljudi tudi višje dohodke, posebno če je distribucija teh dohodkov enakomernejša, kar za Slovenijo vsekakor velja (Slovenija se uvršča med države z najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti na svetu).

Pred dnevi pa smo dobili tudi podatke o lanskem poslovanju gospodarskih družb v državi, ki pa kažejo še ugodnejšo sliko gospodarske aktivnosti. Dodana vrednost, ki jo ustvari podjetniški sektor predstavlja okoli 60 % skupne dodane vrednosti v BDP in ker ti podatki temeljijo na bilančnih podatkih vseh skoraj 70 tisoč gospodarskih družb so tudi bolj zanesljivi. Prvi izračun BDP je rezultat zelo kompleksnega in zahtevnega preračunavanja različnih podatkov, zaradi česar se prve objave v začetku leta kasneje vedno dopolnijo in korigirajo. Podatki o poslovanju gospodarskih družb namreč kažejo, da bi lahko bila gospodarska rast lani celo še za kaki dve odstotni točki višja.

Nadaljujte z branjem→

Obvezno poslušanje: Profesor John Mearsheimer v predavanju 16. junija letos o vzrokih in posledicah vojne v Ukrajini. Izjemna kronološka in geopolitična analiza vzrokov, ki so privedli do vojne. Profesor Mearscheimer je redek žarek razuma in intelektualne poštenosti v tej dominantni, enoglasni narativi, ki so nam jo (ponovno) podtaknile ZDA.

Drago Pavšelj

Namesto, da se na sestanku G7 norčujejo iz Putina in razpravljajo o tem ali naj se slečejo do pasu, bi morali evropski politiki iskati izhod iz nastale krize. Vse to dogajanje je dejansko distopija, ki jo živimo danes in bomo jutri, najkasneje pa to zimo v nesluteni krizi, kakršne ni doživelo nekaj generacij evropskih državljanov.

Napovedi nadaljevanja ponovnega prerazdeljevanja geostrateških interesov velikih, so izjemno črnoglede. Maske so padle in sedaj ni več dileme, da gre za več kot samo »posebno operacijo« v Ukrajini za zaščito ruske manjšine. Gre za vojno med ZDA in Rusijo, v kateri umirajo za interese ZDA predvsem Ukrajinci in seveda tudi Rusi, ostali koristni idioti, predvsem državljani Evrope in tudi nerazvitega sveta, pa bomo dolga leta trpeli posledice.

Nadaljujte z branjem→

Vedno dokaj trezni britanski The Economist je v petek objavil nosilni članek z dramatičnim naslovom “Can Europe keep the lights on this winter?“. Verjamem, da se večina ljudi danes niti približno ne zaveda, kaj se nam lahko zgodi jeseni in pozimi. Sploh tista večina, ki naivno zaupa vodilnim medijem, ki nekritično prenašajo izjave političnih veljakov, da moramo samo še bolj pritisniti na Rusijo s sankcijami na uvoz nafte (in nato še plina) in dobaviti še več orožja Ukrajini, pa se bo situacija sama po sebi uredila. Seveda je zgornja politična narativa absolutno nebulozna, skregana z osnovnimi dejstvi ter neizmerno nevarna. Če nadaljujemo v skladu s to evropsko “strategijo” glede Rusije, če bomo Rusijo še naprej želeli stisniti v kot (s prepovedjo uvoza nafte ali omejitvijo cene plina) ali pa če se bo Putin strateško tako odločil, bo Rusija zaprla plinsko pipo do Evrope, zaradi česar lahko Evropa pozimi konča v temi in mrazu, industrija se lahko večinsko zaustavi, lahko pride do globoke recesije, inflacija bo šla v nebo, v trgovinah se bodo ljudje tepli za kruh, na bencinskih črpalkah pa za litre bencina in nafte. Ali še kaj hujšega.

Zadeva res ni nedolžna. V nadaljevanju zgolj navajam podatke iz The Economista. Da dobite občutek glede pomanjkanja energentov, ki se nam obeta v primeru zaostritve situacije, kamor nas potiskajo ameriški in evropski “voditelji”. Evropske države so se nekaj časa oklepale povečanega uvoza plina iz ZDA ter hkrati polnile skladišča s plinom. Toda v vmesnem času je požar zaprl teksaško podjetje, ki je utekočinjalo naravni plin tudi za Evropo, glavni evropski plinovod Severni tok je padel na 40% kapacitete (ker zaradi sankcij ni turbin iz Kanade). Prvo je odneslo 2.5%, drugo pa 7.5% celotne evropske porabe plina. Grozi nam, da bo  Evropa uspela morda le 60% napolniti skladišča s plinom. Naj ponazorim: EU letno porabi med 400 in 500 milijard kubičnih metrov plina, kapaciteta skladišč znaša 100 milijard kubičnih metrov, medtem ko iz Rusije EU uvozi za več kot 150 milijard kubičnih metrov plina. To pomeni, da lahko zmanjka okrog četrtina vsega potrebnega plina. Pri čemer pa so države v različnem položaju, saj je Nemčija denimo kar 65% odvisna od ruskega plina.

Nadaljujte z branjem→

Zadnji Der Spiegel prinaša zanimiv vpogled v “kuhinjo” ekonomskih sankcij proti Rusiji. Iz zapisa sledi, da so bile sankcije proti Rusiji skrbno načrtovane že od novembra lani, ko se je direktor CIA Bill Burns na poti iz Moskve ustavil v Bruslju z obvestilom, da Putin resno načrtuje invazijo na Ukrajino. Od takrat naj bi bruseljski uradniki (pod vodstvom Björna Seiberta, nekdanjega uslužbenca nemškega ministrstva za obrambo) skupaj z ameriškimi načrtovali različne variante sankcij proti Rusiji – v odvisnosti od obsega invazije). EU je sprejela šest paketov sankcij (od zamrznitve deviznih rezerv ruske centralne banke in premoženja oligarhov, do skoraj popolne prepovedi izvoza v Rusijo in uvoza iz Rusije (razen energentov)).

O več podrobnostih načrtovanja sankcij, lahko preberete v Spieglovem članku. Toda ali te sankcije, ki naj bi Rusiji preprečile financiranje vojaških operacij, res delujejo?

Če vprašate Seiberta, sankcije “ekstremno dobro” delujejo. Iz poročila njegove skupine izhaja, da naj bi zaradi sankcij ruski BDP letos upadel za 10%, investicije pa za 20%. Zaradi pomanjkanja nekaterih zahodnih sestavnih delov, naj bi se morale ruske tovarne orožja zapreti, proizvodnja avtomobilov je bila močno prizadeta, traktorjev, motorjev in naprav za shranjevanje podatkov iz Zahoda pa naj bi primanjkovalo. Poročilo ugotavlja, da so izvedeni ukrepi zmanjšali politično in gospodarsko prožnost Rusije, zmanjšali njene industrijske in tehnološke zmogljivosti ter povzročili hude finančne obremenitve. Skratka, poročilo pravi, da sankcije delujejo.

Nadaljujte z branjem→

Skupina, ki je igrala daleč najboljši rokenrol v tej državi. In mi strla srce, ko se je samoukinila

Vir: Cobie (via twitter)