John Mearscheimer: The causes and consequences of the Ukraine war

Obvezno poslušanje: Profesor John Mearsheimer v predavanju 16. junija letos o vzrokih in posledicah vojne v Ukrajini. Izjemna kronološka in geopolitična analiza vzrokov, ki so privedli do vojne. Profesor Mearscheimer je redek žarek razuma in intelektualne poštenosti v tej dominantni, enoglasni narativi, ki so nam jo (ponovno) podtaknile ZDA.

6 responses

  1. George Friedman leta 2015 na Chicago Council on Global Affairs.

    Verjetno najboljših 12 minut, ki jih potrošite na razumevanju globalne politične situacije.

  2. Kratko in jedrnato, srhljivo, brez olepševanja, preračunljivo brez kančka obžalovanja in človečnosti, zrelo za desetletja sojenja na mednarodnem sodišču za sojenje vojnim zločinom, ki ga ni in ga nikoli ne bo. Bog nam pomagaj, s takimi prijatelji je Evropa izgubljena.

  3. Pa se drug (tretji?) pogled, ki ga tu, vsaj v komentarjih, preveckrat manjka. Torej, malo vec humanizma.

    Bolje sam ne bi mogel zapisati. Podobno kot pri kovidu, ter globalnem segrevanju (tudi tam so bili standardni komentatorji na tem blogu nenaklonjeni mainstream analizam) imas tudi v aktualnem konfliktu opcijo biti “realpolitik/naravna selekcija/zarota Zahoda cinik”, ali pa zavzames pozicijo, ki ohranja vsaj malo upanja v Star Trek prihodnost (v duhu kolumne, velja za vse konflikte). 😉

    https://www.vecer.com/vecerplus/pogledi/na-zahodu-nic-novega-pax-kremliana-10289139

      • Tale komentar prof.Payson O’Brien-a kaže kako zelo uspešen je bil ruski slepilni manevar na začetku vojne. Američani, pravi komandanti ukrajinskih sil, so nasedli na polno. Kot se reče v angleščini, “they took a hook and a sinker”

        In večini še danes ni jasno, tudi temu prof. ne. Medtem, ko so Rusi ekspresno zavzeli tisto kar res šteje, gospodarski in kmetijski center Ukrajine (jug in vzhod) z večino rusko govorečega prebivalstva::

        ..so ukrajinci hiteli prerazporejet svoje sile za obrambo Kijev-a, ki nikoli ni bil pravi cilj ruske ofenzive. Da soukrajinci s tem porušili lastni strateški načrt napada na Donbas 8 marca, niti ne omenjamo.

        “The “operative art” of the Russians was exercised by reaching the announced objectives in record time, while the Westerners congratulated themselves for preventing the capture of imaginary objectives”,

        je komentiral eden od redkih realnih zahodnih vojaških strokovnjakov..

        Kako uspešna je ruska operacija najbolje vidimo ko jo primerjamo z ameriško v Iraku. Američani so imeli približno 3:1 premoč v vojakih (da o tehniki ne govorim in so po 2 tedenskih letalskih napadih (več kot 100.000 poletov) potrebovali 3 tedne, da so (v ravni prazni puščavi) prišli do Bagdada. Napredovali so povprečno nekaj čez 20 km na dan. Rusi so s silami, ki so bile na začetku 2 krat manjše od ukranskih (130 tisoč proti 245 tisoč) napredovali v začetnih tednih 50 do 150 km na dan!!!. Ob več kot 10-krat manjši podpori iz zraka. Danes po mobilizaciji ukrajinske teritorialne obrambe (400 tisoč) je razmerje ukrajinske proti ruski vojski več kot 3:1, Rusi pa jih neusmeiljeno meljejo z dneva v dan, z nivojem ukrajinskih žrtev, ki dosega bataljon na dan!

        Zavedajte se da je primarni cilj ruske ofenzive v tej 2.fazi, uničenje ukrajinskega vojaškega potenciala. Zasedanje ozemlja pride kasneje, kot rezultat uničenja nasprotnika. Rusom se prav nič ne mudi, nasprotno čas je na njihovi strani.

        Ukrajina tudi ni Irak. Je ogromna država, z nekaterimi največjimi rekami v Evropi in naravnimi ovirami, ki jih v ravni kamniti puščavi, kot je iraška ni. Da ne omenjamo nivoja profesionalizma in tehnične opremljenosti, ki je popolnoma neprimerljiv. Ukrajinska vojska je bila pred tem spopadom največja v Evropi (za Rusijo). In po 4 mesecij je popolnoma zlomljena, z več kot 80% tehnike uničene in 2/3 prvotne profesionalne sestave vržene iz boja (cca 50 tisoč mrtvih in več kot 100 tisoč ranjenih.Ob tem, da Rusi niso angažirali niti 10% svojih kapacitet,

        Glede na okoliščine in razmerja je ruska operacija doslej neverjetno uspešna. Preseneča dosledna disciplina, ekonomska racionalnost in profesionalnost ruske vojske, ki se ne pusti sprovocirati.

        Meni, kot ne ravno čistemu laiku (bivši oficir JLA in slovenske vojske), se zdi članek v Politicu bolj propagandne narave, kot resna strateško vojaška analiza. Če pa to hoče biti, potem je stanje v NATO-u še slabše kot se že dolgo časa govori.

%d bloggers like this: