Janševa čistka na ministrstvu za finance (MF) se je pripravljala zadnja dva tedna. Blitzkrieg zamenjava državnih sekretarjev in direktorjev generalnih direktoratov v petek tako ni nobeno presenečenje. Edino drobno presenečenje, ki pa je bolj kot ne pozitivno, je, da eden izmed državnih sekretarjev na MF ni postal Bernard Brščič. Torej bi lahko bilo še slabše. Toda Janševa čistka je brez pravega haska. Tako za državo, kot za Janševo SDS. Nadaljujte z branjem→

Pred časom sem pisal, da je izmed treh možnosti varianta predčasnih volitev s 6-mesečnim mrtvim tekom verjetno najslabša izbira. Ker zaradi “zamrznitve” zastavljene sanacije bank še bolj poglobi gospodarsko agonijo in podaljša kreditni krč še za kakšno leto ali več. Hkrati pa politična nestabilnost in “reformni mrk” toliko vznemiri bonitetne agencije in finančne trge, da Sloveniji drastično podražijo stroške refinanciranja. Pri potrebni zadolžitvi letos za najmanj 3.1 milijarde evrov pa vsaka odstotna točka “pribitka na povečano politično tveganje” prinese na letni ravni dodatnih 30 milijonov evrov več stroškov za obresti (to je denimo približno toliko, kot je izgubilo visoko šolstvo sredstev zaradi vladnih varčevalnih ukrepov) . V desetih letih pa to nanese nekaj sto milijonov evrov. Povsem po nepotrebnem. Nadaljujte z branjem→

Po razpadu vladne koalicije smo priča silovitim medijskim lobiranjem za oblikovanje projektne koalicije pod okriljem PS Alenke Bratušek. Ker so medijski navijači za projektno koalicijo Bratuškovo spremenili v veliko medijsko-politično zvezdo, se odpira vprašanje, ali je tako opevana projektna koalicija rešitev ali poguba za Slovenijo. Nadaljujte z branjem→

Včeraj predstavljeni poslovni rezultati Mercatorja za lansko leto potrjujejo, kar smo neformalno vedeli že kar nekaj časa: da je trgovska družba zaradi nefokusiranega poslovanja na osnovno dejavnost poslovala slabo, da se ni pravočasno in primerno odzvala na agresivni pohod konkurence (vendar ne samo nizkocenovnih diskontarjev) in da je v bilancah skrivala okostnjake v obliki prevrednotenih nepremičnin. Večina izgube za lansko leto (v višini 104 mio evrov) izhaja iz odpisov vrednosti. Nadaljujte z branjem→

Predsednik vlade Janez Janša ter Zbor za republiko se upravičeno razburjata nad dejstvom, da zadnja dogajanja v Sloveniji orkestrirajo komunistične sile v ozadju, katerih namen je “aspirations to reinstate the economic, media, and general monopoly that existed under the former League of Communists of Slovenia and Yugoslavia” (citat iz pisma Zbora za republiko evropskim institucijam). Hudič pa je, da ne gre samo za sile v ozadju, ampak da so se nekdanji komunisti inflitrirali prav v vse institucije – parlament, predsedniško palačo in vladni kabinet. Nadaljujte z branjem→

Slovenska družba je inoperabilna v vseh pogledih. Zadnjim dvomljivcem je ogledalo v prvi osebi nastavila prav politika, ki sicer povsod (pre)živi od videza načelne operabilnosti. Politik mora ljudstvo prepričati, da vsaj na področju meglenih političnih načel obstaja možnost družbene operabilnosti – če že na trdnih tleh soočenje s fiziko konča s trenjem, škripanjem in uporom. Naši politiki pa so nas še pred dokončnim soočenjem s fiziko prepričali, da je sistemska inoperabilnost popolna, slovenske družbene sestavljenke ne znamo zložiti niti iz političnih besed brez mase, vonja in okusa, kaj šele iz materialnih snovi, ki tvorijo zaresno življenje. Nadaljujte z branjem→

Po razpadu sedanje vladne koalicije so možni trije senariji razvoja političnih dogodkov. Prvič, manjšinska vlada s polnimi pooblastili, ki pa ima, objektivno, vek trajanja največ 2-3 mesece. Drugič, konstruktivna nezaupnica s predlogom novega mandatarja s podporo nove koalicije. In tretjič, predčasne volitve, ki pa za seboj potegnejo mrtev tek vlade v obdobju najmanj 4-6 mesecev. Za državo je optimalna tista različica, ki v danih okoliščinah zagotavlja največjo politično stabilnost in nadaljevanje reformnega zagona. Iz tega vidika se zdi najbolj smiselna druga različica. Poglejmo razloge. Nadaljujte z branjem→