Analiza Bineta Kordeža in njegove napovedi omejenih učinkov dohodninskih sprememb so korektne. Problem tega zakonskega predloga, kot tudi dohodninskih sprememb v letu 2006, je v tem, da imajo dohodninske spremembe vpliv le na spremembe neto plač in ne na bruto plače. Povsem podobno je glede simulacij učinkov uvedbe socialne kapice na socialne prispevke. To pa ne prinaša želenih učinkov: znižanja stroškov dela (bruto bruto plač) za delodajalce in s tem večjih spodbud za novo zaposlovanje. Nadaljujte z branjem→

Od te srede naprej je Slovenija tudi uradno spet zašla v recesijo in se tako pridružila klubu tistih obrobnih evropskih držav, ki jih druži gospodarsko nazadovanje in hkrati neobvladovanje javnih financ. Pri čemer pri slednjem nimam v mislih (pre)velike proračunske luknje zaradi keynesianskega javnega spodbujanja gospodarske rasti, pač pa zgolj nerazumno, prekomejno nerazvojno trošenje javnih sredstev navkljub krizi. Slovenska država se je preprosto obnašala, kot da krize ni in je še bolj intenzivno trošila za nerazvojne namene več, kot je ustvarila.* Nadaljujte z branjem→

Nekaj mesecev nazaj me je na poti v službo zjutraj po radiju zbodel pristni cinizem napovedovalca. Pripovedoval je o najnovejšem traču o neki menda slavni starleti (nisem si zapomnil imena), ki je menda javno razgalila svojo najnovejšo razvado – uživanje v pitju neke nove vode. No, ni šlo za novo vrsto vode ali kak nov še posebno poseben okus vode, pač pa za dejstvo, da ima gospodična posebnega dobavitelja vode. Dobavitelja, ki ji vodo dobavlja v steklenicah, okrašenih z dragimi kamni. Gospodični ta voda menda še posebej tekne. Cena steklenice vode naj bi znašala – 30 evrov po litru. Napovedovalec je bil iskreno ciničen: ‘Si predstavljate? 30 evrov za flašo vode?‘* Nadaljujte z branjem→

Slovenska država se je v treh letih, med 2009 in 2011, v tujini neto zadolžila za dobrih 7 milijard evrov (od tega v letu 2009 za dobre 4 milijarde, v 2010 za 880 milijonov in v 2011 še za dobrih 2,1 miljarde evrov). Javni dolg Slovenije se je s tem v treh letih praktično podvojil – od 21,9 odstotka BDP v letu 2008 na 43 odstotkov BDP v 2011 ter že na predvidenih 45 odstotkov BDP v letošnjem letu. Slovenija je v letih 2009 – 2011 povečala javni dolg za dobrih 22 odstotkov BDP, kar jo uvršča na šesto mesto med državami evroobmočja glede velikosti povečanja dolga. Po raziskavi CMAVision je Slovenija med 68 zajetimi državami druga najhitreje povečala tveganje državnega bankrota.* Nadaljujte z branjem→

Slovenski volilci so neverjetni, vedno volijo tako, da uravnotežijo politični prostor. V povprečju je povolilna politična tehtnica vedno izravnana. Običajno se relativni zmagovalki volitev posreči na levo ali desno stran potegniti eno izmed manjših sredinskih strank, ki se lahko pobarvajo v eno ali drugo barvo, in sestaviti vlado.* Nadaljujte z branjem→

Že dolga leta ne gledam televizije. Natančneje, ne gledam poročil. Občasno le kakšno košarkarsko tekmo, izbrano tekmo Lige prvakov ali pa dober film. Nočem, da me poneumljajo. Ne želim, da me onesnažujejo s politično in preostalo navlako. No, prejšnjo nedeljo nisem imel izbire. Bili smo na obisku, kjer so imeli prižgan televizor. Bolje, da ne bi. Kajti ob pogledu na dogodek dneva me je spreletel tisti zoprni občutek deja vu. Pri poročilih so kazali miting resnice.* Nadaljujte z branjem→

Naloga je pravzaprav zelo preprosta, če na zadevo gledate tehnično. Vzamete si 10 minut časa in v excelu ekstrapolirate napovedi tujih institucij o gospodarski rasti v naslednjih letih, nato pa vse skupaj narišete v obliki grafa. To zmorejo že otroci v šestem razredu osnovne šole. Pred tem se je treba samo odločiti, kaj si predstavljate pod tem, da »nam bo šlo bolje«? Ali to pomeni, a) da zlezemo ven iz recesije in dosegamo pozitivno rast?; ali b) da dosežemo raven BDP, ki smo jo dosegali pred krizo (leta 2008)?, ali c) kdaj bomo spet rasli hitreje od ostalih članic evro območja? Nekateri očitni odgovori so v grafu.* Nadaljujte z branjem→

Frustrirajoča v tej državi sta spomin zlate ribice pri večini »navadnih državljanov« in politikov na eni strani, na drugi pa pomanjkanje sposobnosti integritete institucij, ki naj bi varovale javni interes. Zaradi tega institucije, ki naj bi nas varovale, vedno znova pokleknejo pod pritiskom javnosti, politike in lobijev ter dovolijo dejanja, zaradi katerih celotno nacijo še dolga leta boli glava, ko mora iz lastnega žepa plačevati za te škodljive odločitve.* Nadaljujte z branjem→

Saga okrog Mercatorja se je še enkrat pričakovano končala. Preden sem začel pisati ta komentar, sem pobrskal po starih tekstih, ki sem jih napisal na to temo. In ugotovil, da bi jih mirno lahko recikliral. Še vedno so enako aktualni, da bi jih lahko v nespremenjeni obliki še enkrat objavil.* Nadaljujte z branjem→