Igor Masten

Osrednja ekonomska diskusija v Sloveniji je varčevanje države. Pri tem imamo na eni strani tiste, ki trdijo, da je to absolutno nujen proces. Na drugem polu so opozorila, da je to pogubno za razvoj, saj bo fiskalna restrikcija pahnila že tako šibko gospodarstvo še globlje v recesijo in problema prekomerne zadolženosti ne bo rešila. Najbolj zavzeti pribijejo, da k tej gospodarski katastrofi vodi ravno podpis evropskega fiskalnega pakta in vnos trdnih fiskalnih pravil v ustavo. * Nadaljujte z branjem→

To je izjava, ki jo v povezavi s paketom varčevalnih ukrepov največkrat slišimo. Pa vendar je ta izjava napačna. Rebalans proračuna za 2012, ki odraža varčevalne ukrepe, namreč v skoraj ničemer ne posega v socialne izdatke. Na socialnem področju sploh ne bo nobenih bistvenih rezov, saj izdatki za socialno varnost, ki znašajo dobre 2.5 milijarde evrov (25% proračuna) ostajajo na enaki ravni (zmanjšanje le za 27 mio evrov oziroma zgolj za 1.1%). * Nadaljujte z branjem→

Igor Masten

Državni zbor Republike Slovenije je začel postopek spremembe 148. člena ustave, ki v ustavo vnaša t.i. fiskalno pravilo. Z njim želimo omejiti nebrzdano zadolževanje države. Podobno kot velika večina ostalih držav podpisnic evropskega fiskalnega pakta. Na začetku tega tedna je opozicija dala jasno vedeti, da kljub začetemu postopku sprememba ustave potrebne dvotretjinske podpore (še) nima. Med razlogi za nasprotovanje se izpostavljata dva. Prvi je nepotrebna naglica s postopkom. Drugi ugovor vladi očita, da s spremembo ustave želi le preprečiti referendum(e) o varčevalnih zakonih. Sam sem član strokovne skupine Ustavne komisije, ki bo Državnemu zboru predlagala konkretno spremembo ustave in opazujem kako strokovna presoja postaja del politične manipulacije, zavajanja in demagogije. Zato je komentar na mestu. * Nadaljujte z branjem→

Pravnik Igor Vuksanović v Objektivu utemeljuje, da ekonomija ni znanost in da so ekonomisti zgolj v znanstveno avreolo zamaskirani ideologi kapitala: Nadaljujte z branjem→

Jože P. Damijan, Igor Masten, Sašo Polanec

Zaradi velike gospodarske recesije in razbohotenega javnega dolga so bile v preteklih letih vse razvite države prisiljene v fiskalne konsolidacije. Čeprav je vsaka država pri tem ubrala sebi prilagojeno specifično politiko zmanjševanja proračunskega primanjkljaj, pa so osnovne konture fiskalnega prilagajanja med državami vendarle enake. Večina držav je kot primarni ukrep uporabila zniževanje javnih izdatkov, kot dopolnilnega pa povečanje specifičnih davkov. * Nadaljujte z branjem→

Splošna opozorilna stavka javnega sektorja v sredo je bila eno izmed najbolj bolno groteskih dejanj v samostojni Sloveniji. Situacija me spominja na lopova, ki je ukradel zlato uro, nato pa joka in gladovno štrajka, ko ga zasačijo in mu jo odvzamejo. Zaposleni v javnem sektorju smo od leta 2008 naprej po zaslugi Virantove plačne reforme dobili skupaj za milijardo evrov več v obliki povišanih plač. To je zaradi usklajevanja s plačami dodatno spodbudilo rast pokojnin prav tako za eno milijardo evrov, pa tudi rast nekaterih socialnih transferjev. Ker ni bilo pokritja v prihodkih proračuna za te povečane izdatke, se je zanje morala država zadolžiti v tujini. In zdaj, ko je država na kolenih prav zaradi zadolževanja za te nerazumne zadeve, sindikati v javnem sektorju protestirajo, ker se jim delno jemlje, kar so neupravičeno pridobili v času krize! Štrajkajoči, kje imate obraz? Kako lahko pogledate v oči zaposlenih v gospodarstvu, ki te vaše povišane plače in pokojnine odplačujejo? * Nadaljujte z branjem→