Glede na aktualnost in ker se mnogi ljudje ne znajdejo v brskanju po internetu za statistikami in denimo davčnimi stopnjami, spodaj navajam skupen davek na dividende v OECD državah. Skupen davek na dividende je izračunan kot kombinacija statutarne stopnje davka na dobiček podjetij (brez upoštevanja olajšav) in neto dohodninske stopnje (bodisi enotna cedularna stopnja, bodisi zgornja mejna stopnja dohodnine, zmanjšana za davčni kredit oziroma olajšavo pri izplačilu dividend fizičnim osebam). Kot vidite, je Slovenija po davku na dividende natanko na robu spodnje tretjine med OECD državami (torej ima podpovprečno obdavčeno izplačilo dividend).

Slika: Skupna stopnja davka na dividende*

Nadaljujte z branjem→

Francis Fukuyama je naredil svoj kontroverzni vstop v svetovno areno s “Koncem zgodovine” (1992). Liberalno demokracijo kot politični sistem je označil kot ultimativni konec razvoja ideologije človeštva. Resnici na ljubo je na koncu knjige opozoril na nevarnosti, ki prežijo na demokracijo. In realizaciji teh nevarnosti je posvetil svojo zadnjo knjigo “Identity: The Demand for Dignity and the Politics of Resentment“. Opozarja, da liberalna demokracija, čeprav naj bi zagotavljala mir in blaginjo (slednje je vsled porasta neenakosti in stagnacije oziroma zaostajanja plač spodnje polovice prebivalstva “demokratičnih” držav sicer vprašljivo), pušča praznino v ljudeh, ideološka praznina jih pušča brez višjega smisla, in zato jim vključevanje v “identitetne skupine”, ki so predvsem nacionalistično in rasistično obarvane, daje izgubljeni občutek pripadnosti skupnosti. Ideologije torej ni mogoče odmisliti ali ukiniti, pač pa je vprašanje, katera je najmanj destruktivna oziroma najbolj pozitivno kohezivna.

In naprej, Fukuyama danes priznava, da je Thatcher-Reaganovska revolucija z vero v koristi od samoregulativnih trgov naredila katastrofalno škodo in da je povratek v “komunizem” danes ne samo mogoč, ampak nujen. Pri tem je seveda treba paziti na terminologijo. Fukuyama seveda ne verjame, da lahko nacionalizacija lastnine produkcijskih sredstev deluje, pač pa da so potrebne redistributivne (davčne in socialne) politike, ki bi zmanjšale nastale razlike v porazdelitvi dohodkov in premoženja. Seveda slednje nima nič s komunizmom, pač pa s klasično socialno demokracijo zahodno- in severno-evropskih držav.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

* Zaradi aktualnosti ponovno objavljam članek iz avgusta 2016

Zaradi predvidene razbremenitve najvišjih plač, ministrstvo za finance predlaga tudi manjše povečanje davka na dohodek pravnih oseb (davka na dobiček) in sicer iz današnjih 17 na 19 %. Razumljivo bo ta dvig sprožil nasprotovanje gospodarstva, saj nihče ni zadovoljen, če mora plačati višje davke. Posebno to velja za izvoznike, najbolj vitalni del naše družbe, ki so nedvomno zaslužni za ponovno gospodarsko rast. Ni čisto izključeno, da bo moralo ministrstvo pod njihovimi pritiski popustiti in poiskati kake druge rezerve. Čeprav bo sicer tudi javnost pritrjevala njihovim zahtevam, vseeno poglejmo, kakšne so danes davčne obremenitve zaslužkov podjetij. Posebno v primerjavi s pogoji, ki so jih deležni podjetniki in gospodarske družbe v drugih državah. Kljub siceršnjem prepričanju, da imamo v Sloveniji skoraj najvišje davke na svetu, smo pri tej obdavčitvi na čisto drugi strani svetovnih lestvic, torej v skupini držav z najnižjimi davki.

Nadaljujte z branjem→

Mariana Mazzucato iz University College London sicer še vedno žanje zasluženo slavo za knjigo “The Enterpreneurial State“. 6. novembra bo ob 14h na Kemijskem inštitutu predstavljen (končno) slovenski prevod te knjige (Podjetna država). Ob predstavitvi prevoda bo tudi okrogla miza in diskusija o pomenu države kot poganjalca inovacij in investitorja. 

Vendar pa je vmes Mazzucatova izdala že novo knjigo “The Value of Everything“, v kateri diskutira, kdo v družbi dejansko ustvarja novo vrednost. Pri tem razkriva iskalce rent oziroma ekstraktorje vrednosti, ki so se sicer za javnost namaskirali v edine zveličavne ustvarjalce dodane vrednosti. Veste, o kom govorim. In še lepše, knjiga Mazzucatove je odlična budnica, kot je zapisal eden od kritikov, v času, ko smo tako ekonomisti kot javnost med seboj pomešali bogastvo in vrednost. Cenimo tiste, ki so si s poslovnim uspehom in črpanjem rent nagrmadili ogromna premoženja, in spregledamo tiste, ki so jim to akumulacijo premoženja omogočili – država z ustvarjanjem infrastrukture, ugodnega poslovnega okolja, vlaganji v raziskave in razvoj in svojimi politikami na eni ter z zaposlenimi (človeškim kapitalom) na drugi strani. Pozabljamo, da novo vrednost ustvarjamo vsi v družbi in ne zgolj peščica podjetnikov in super plačanih poslovnežev. Posledica te konfuzije je enormno povečana neenakost tako na Zahodu kot v manj razvitih državah, ki so zajahale val globalizacije. Nasploh pa je Mazzucatova kritična do finančne industrije, ki je najbolj izrojena panoga iz vidika diskrepance med produktivnim angažmajem ter ekstrakcijo vrednosti.

• How we create and destroy growth: The 2018 Nobel laureates – Kevin Bryan
• The Nobel Committee Honors the Economics of Market Failure – John Cassidy
• Nobel Prizes in Economics, Awarded and Withheld – Peter Dorman
• People vs. Money in America’s Midterm Elections – Joseph E. Stiglitz
• How the left stopped being a party of the working class – Simon Wren-Lewis
• Driving across the US gave me a different perspective on the economy – Larry Summers
• How elite universities shape upward mobility – VoxEU
• The economic costs of a discriminatory ideology – VoxEU
• Surprising Truths About Trade Deficits – Greg Mankiw
• No One Told Greg Mankiw About the Great Recession – Dean Baker
• Differences in citation patterns across journal tiers in economics – VoxEU
• The Refereeing Process in Economics Journals – Dave Giles

Ministrica Alenka Bratušek je držala obljubo in na njen predlog je vlada umaknila stopnjo zaupnosti iz dokumenta Pobuda za sklenitev Sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira Divača – Koper. Končno uradno razkritje dokumenta z datumom 21.12.2017 dokazuje, da je bil javni pritisk civilne družbe, stranke Levica in medijev uspešen, saj je močno znižal vrednost vladnega darila Madžarski za njen “kapitalski vložek” (200 mio evrov).

Spomnimo se, da je v prejšnjih verzijah pogajalskih izhodišč Madžarska zahtevala troje (glejte zapisnik 6. seje meddržavne delovne skupine): (1) manjšinski delež v Luki Koper, (2) proporcionalni delež v udeležbi madžarskih podjetij pri gradnji drugega tira, in (3) udeležbo madžarskega železniškega prevoznika GYSEV pri transportu blaga čez Slovenijo.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbi Home Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim programom kot ga imata pri nas Merkur ali Bauhaus. Njegove številke in dosežki impozantni, predvsem pa nudijo nekaj zanimivih primerjav z dogajanji pri nas. Zaradi tega v nadaljevanju prikazujem nekaj podatkov o njihovem poslovanju ter primerljive podatke za Slovenijo.

Njihova zgodovina je pravzaprav kratka. Ni še minilo štirideset let, ko so odprli prvo trgovino ter zaposlili nekaj sodelavcev (leta 1979), lani pa je njihov promet prvič presegel 100 milijard dolarjev – enako kot vse gospodarske družbe v Sloveniji skupaj (!). Na spodnjem grafikonu je z rdečo črto prikazano gibanje prihodkov od prodaje za družbo Home Depot v milijon dolarjih, z modro pa prihodki vseh slovenskih podjetij v milijon evrih. Le-ti so bili lani 94 milijone evrov ali 105 milijard dolarjev. Za pretekla leta prihodkov v Sloveniji nisem preračunaval v dolarje, ker nihanje tečajnega razmerja ne odraža dejanskega razmerja v obsegu prodaje oz. letnih spremembah prometa.

Nadaljujte z branjem→

Ena izmed dveh trenutno najbolj vročih ekonomskih knjig na trgu je knjiga Ashoke Modyja, nekdanjega namestnika IMF za Evropo, z naslovom EuroTragedy: A drama in nine acts. Modyjeva knjiga je doslej najbolj celovita kronologija nastajanja evropske skupne valute, analiza vzrokov za njen nastanek in predvsem analiza omejitev evra v pogojih nepopolne monetarne unije in nesposobnosti oblikovanja koherentnih ekonomskih politik že v normalnih časih, kaj šele v času krize. Kar vse skupaj neizogibno pelje v evrsko tragedijo.

Nekaj tekstov iz knjige sem v prejšnjih tednih že dal na blog. Tukaj je povzetek knjige v 1,700 besedah, kot ga je napisal sam Mody. In tukaj je Modyjeva spletna stran, posvečena knjigi, kjer najdete recenzije knjige, intervjuje, podcaste in medijske zapise na podlagi knjige.

Knjigo, ki jo letos dajem kot dodatno gradivo mojim študentom pri predmetu Evropski monetarni sistem, krasijo lucidnost analize in izbor plastičnih analogij pri analizi evrske  monetarne unije. Kar so tudi opazili številni komentatorji, denimo ta zadnja najbolj kurantna tviterska zapisa.

Dovoljeno zdravljenje globoke krize v evrskih državah s strukturnimi reformami je, kot da bi srčni infarkt zdravili z dieto in vadbo:

Nadaljujte z branjem→

Pripravljalna dela za izgradnjo drugega tira Divača – Koper so se začela, brez da bi bil projekt do konca sprojektiran (za 2-tirno progo), brez da bi vedeli, kakšna je investicijska vrednost, brez investicijskega programa, brez zaprte finančne konstrukcije, brez opredeljenega investitorja, brez koncesije za gradnjo in brez odgovornega vodje investicije. Kar je garancija, da bo ta projekt zaradi nepreglednosti in nesmotrnosti porabe javnega denarja postal eden najbolj netransparentnih, neučinkovito vodenih, najdražjih in potencialno s korupcijskimi tveganji najbolj obremenjenih projektov države v zgodovini samostojne Slovenije, zaradi katerega bodo mnoge politike bolele glave.

Pa vendar je politika s svojo nesposobnostjo organiziranja procesov in izvedbe vseh zahtevanih postopkov v skladu z zakonsko predpisano metodologijo (Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Ur.l. 27/16) le polovično kriva za ta polom. Pri drugem tiru je zatajila predvsem stroka. Kriva je predvsem sistematična odsotnost strokovnosti, skrbnosti in preglednosti pri izvedbi vseh predpisanih postopkov v vseh fazah projekta – od faze načrtovanja, projektiranja, priprave projektne dokumentacije, priprave finančne konstrukcije do vodenja projekta in njegovega financiranja.

Učinkovitost in transparentnost izgradnje drugega tira je mogoče zagotoviti samo s preglednostjo vseh predpisanih postopkov v vseh fazah tehnične priprave projekta, finančnega načrtovanja in izvedbe projekta. In dobra novica je, da za to še ni prepozno. Vendar pa to izboljšanje učinkovitosti in transparentnosti zahteva drugačen, sistematičen in s sodobno informacijsko tehnologijo podprt pristop k vodenju javno financiranih investicij.

Nadaljujte z branjem→