Izgubljeno desetletje: Za koliko bolj je padla Slovenija glede na EU?

Krizno obdobje po letu 2008 je terjalo svoj dolg ne samo glede padca absolutnega BDP in BDP na prebivalca (kot mere blaginje), pač pa tudi relativno glede na ostale članice EU. Če bi slovenski BDP na prebivalca rastel po enakih stopnjah kot povprečje EU, bi tudi slovenska blaginja v kriznem obdobju ostala na isti ravni kot povprečje EU. Spodnja slika prikazuje prirastek / zmanjšanje relativne blaginje posamezne članice EU med letoma 2008 in 2016 (izmerjene kot razlike v BDP per capita po pariteti kupne moči med obema letoma), pri čemer je BDP per capita izražen glede na povprečje EU-28 (zaradi tega je seveda sprememba povprečja EU-28 v tem obdobju enaka nič). In kot je razvidno iz slike, je Slovenija v sredini članic EU, kjer je izgubljeno desetletje pobralo največji davek.

Slika 1: Relativne zmagovalke in luzerke krize po letu 2008 (razlika v BDPpc med 2008 in 2016; po pariteti kupne moči)#

BDPpc_EU1

Glede na povprečje EU-28 je v obdobju 2008-2016 slovenski BDP na prebivalca upadel za 7 odstotnih točk (iz 90 na 83% povprečja EU-28). Slovenija je v družbi držav, ki jih je kriza najbolj prizadela. Nekoliko presenetljivo je le, da sta v tej družbi držav PIGS (Portugalske, Italije, Grčije in Španije) ter Cipra tudi Nizozemska in Finska. To gre pripisati evru, tudi ti dve državi sta utrpeli globljo recesijo kot ostale članice EU, ki nimajo evra, saj za razliko od držav brez evra nista imeli na voljo samostojnih ekonomskih politik. Kot lahko vidite, je tudi povprečje 19 članic EU z evrom v obdobju po 2008 utrpelo padec blaginje za 4 točke glede na povprečje EU-28.

Evro se je pokazal kot mlinski kamen v času krize, saj državam onemogoča hitrejše in bolj fleksibilno prilagajanje (ni samostojne monetarne politike, fiskalna politika pa je omejena z neumno dizajniranim fiskalnim paktom). Redke so evrske članice EU, ki jim je uspela hitrejša rast od povprečja EU, tako po številu kot po njihovi “masi” (BDP) pa so evrske države krizo bistveno slabše prebrodile kot EU države brez evra.

Slovenska pot navzdol glede blaginje v izgubljenem desetletju po letu 2008 glede na povprečje EU-28 je prikazana v spodnji sliki. Kot je razvidno, se je glavni šok za slovensko blaginjo glede na povprečje EU zgodil v času Pahorjeve vlade do konca leta 2010 (padec za 7 točk), kar kaže na drastično slabše protikrizne politike tiste vlade primerjalno glede na ostale članice EU. Drugi šok je sledil v času Janševe vlade v letu 2012 (padec za še 1 točko), ki je slovensko gospodarstvo z neumno politiko varčevanja pahnila v novo recesijo (globljo od povprečja EU). Po letu 2012 je prišlo okrevanje in slovensko gospodarstvo je glede BDP per capita raslo v skladu s povprečjem EU. Po letu 2015 pa se je Slovenija s hitrejšo rastjo odlepila od ostalih članic EU in nadomestila 1 izgubljeno točko.

Slika 2: Dinamika slovenskega BDPpc med 2008 in 2016 (po kupni moči, EU-28=100)*

BDPpc_Slovenija1

Iz slike je seveda razvidno še nekaj, in sicer, da ima, tudi če odštejemo “balon” v letih 2006-2008, danes Slovenija za 4 odstotne točke nižjo blaginjo glede na povprečje EU-28, kot jo je imela leta 2005 (torej, preden se je začela hitra gospodarska rast, temelječa na nezdravi rasti investicij in zasebne potrošnje). To ponovno ponazarja slovensko “izgubljeno desetletje”, saj smo se v zadnjih 12-ih letih namesto približali oddaljili od povprečja EU-28 glede blaginje povprečnega prebivalca Slovenije.

___________

Opombe:

  • # 1/ Podatki kažejo razliko v BDPpc med letoma 2008 in 2016, pri čemer je BDPpc izražen glede na povprečje EU-28. Negativna vrednost pomeni, da se je BDPpc države glede na povprečje EU-28 zmanjšal. 2/ Na Irskem se je kriza začela že leta 2007, zaradi česar se je blaginja glede na EU do 2008 zmanjšala za 14 točk. Ta padec pa je Irska nadomestila šele leta 2015.
  • * Glede zgornjega (standardnega) prikaza dinamike blaginje povprečnega prebivalca države, izražene z BDP per capita po pariteti kupne moči se je treba zavedati, da je ta odvisna od dinamike obeh komponent, torej od dinamike BDP per capita in od dinamike cen košarice dobrin, ki se primerja med državami. Teoretično se tako lahko zgodi, da se denimo BDP per capita države glede na povprečje EU zmanjša za 1 odstotno točko in da se zaradi višje deflacije košarica dobrin države poceni za denimo 2 odstotni točki bolj od povprečja EU, zaradi česar se blaginja države, izražena po kupni moči, glede na povprečje EU celo izboljša za 1 odstotno točko. Seveda pa pri tako velikih tektonskih premikih glede blaginje tovrstne divergence med dinamiko BDPpc in dinamiko cen nimajo odločilnega vpliva.

2 responses

  1. Samo kot zanimivost ker Irska tako štrli…Izgleda namreč, da ima njihova statistika velike probleme zaradi strukture ekonomije (optimizacija davkov tujih podjetij), zato se je njihov statistični urad spravil revidirat metodologijo in rezultat kaže, da je v obdobju 2007-2016 Irska ekonomija zrasla za 12,2 in ne 39,7 odstotka….
    Več na: http://bilbo.economicoutlook.net/blog/?p=37712

  2. Irska in Malta sta davčni oazi, zato njuni rezultati v tej tabeli niso za upoštevati. Pravi zmagovalci tega obdobja so manj razvite države vzhodne Evrope, med katerimi bi morali biti tudi mi, če ne bi delali velikih napak. Med razvitimi državami je absolutna zmagovalka Nemčija, ki je izkoristila krizo in s forsiranjem politike varčevanja, s katero je spravljala na kolena bolj zadolžene države južne Evrope, s presežki v ZT menjavi pokupila pol Evrope. To ji omogoča, da bo tudi v bodoče vodilna država Evrope. Obenem to kaže, da kriza evra le ni bila tako stihijska, povzročena s slabim načrtovanjem skupne valute, ampak je bila najmanj zavestno podpihovana s strani Nemčije, če ne še kaj hujšega. Pač, staro
    pravilo forenzike – sledi denarju in našel boš krivca.

%d bloggers like this: