Izgubljeno desetletje, znova: Izgubili smo za cirka 1 letni BDP

Bine Kordež je danes v dobrem komentarju podvomil v to, da je v zadnjem desetletju po začetku krize 2008 sploh šlo za t.i. “izgubljeno desetletje“. Pri tem je upravičeno poudaril, da pri ocenah, koliko BDP smo izgubili v tem času, ne bi smeli upoštevati balona, ki se je predvsem zaradi nezdrave rasti investicij napihnil v obdobju 2006-2008. To je seveda samo po sebi umevno. Vendar pa to še ne pomeni, da “izgubljenega desetletja” ni bilo in da smo danes relativno glede na povprečje EU tam, kjer smo bili pred krizo.

Spodnja slika nazorno kaže, da če (na zelo enostaven in razumljiv način*) iz podatkov poberemo “balon” iz obdobja 2006-2008 (in sicer tako, da upoštevamo, da bi se tudi po letu 2003 nadaljevala trendna rast BDP iz obdobja 1995-2003 v višini 3.4%), bi bil leta 2016 slovenski BDP za 17% višji od dejanskega (po stalnih cenah iz leta 2000).

Slika 1: Dejanska in trendna rast slovenskega BDP v 1995-2016 (2000=100)

Izgubljen BDP1

Za preračun, koliko gospodarske rasti smo izgubili po letu 2008 zaradi krize in napačnih odzivov ekonomske politike nanjo, je seveda treba sešteti letne izgube BDP.  Torej treba je sešteti, za koliko je bil dejanski BDP leto za letom nižji od potencialno dosegljivega trendnega BDP. Drugače rečeno, v spodnji sliki je treba sešteti ploščine med zeleno in rdečo (oziroma modro krivuljo). Pri tovrstnih izračunih je seveda treba upoštevati številne predpostavke, pri katerih je seveda vsaka lahko vprašljiva. To lahko delno ublažimo z upoštevanjem različnih scenarijev. Spodaj sta analizirana dva scenarija. Pri obeh je upoštevano, da bi se tudi po letu 2003 do 2008 nadaljevala trendna rast BDP iz obdobja 1995-2003 v višini 3.4%. V scenariju A pa je nato upoštevano, da bi bila po letu 2008 trendna rast 2.5% (1% za povprečno rast evro območja + 1.5% za pribitek Slovenije, t.j. zgodovinsko hitrejšo rast od evro območja), v scenariju B pa zgolj 1.1% letna rast (kot je znašala povprečna rast v Nemčiji v obdobju 2009-2016) .

Slika 2: Koliko BDP smo izgubili po letu 2008 (2000=100)

Izgubljen BDP3

Če po obeh scenarijih ovrednotimo globino “izgubljenega desetletja”, vidimo, da bi po prvem scenariju (če bi Sloveniji uspevala pokrizna rast v povprečju 2.5% letno) Slovenija po letu 2008 izgubila za 133% BDP (ovredntenega po stalnih cenah iz 2000). V primeru, če bi Sloveniji uspevala zgolj nemška pokrizna rast (1.1% letno), pa bi kumulativno izgubljen BDP znašal 60% letnega BDP (po cenah iz 2000). “Nemški scenarij” podrazumeva, da bi Slovenija v tem obdobju imela podobno učinkovite ekonomske politike kot Nemčija. Seveda pa bi lahko Slovenija rasla še hitreje, kot je to uspevalo nekaterim drugim državam (denimo Poljska je dosegala 3.1%, Slovaška pa 2% povprečno rast po letu 2008).

Lahko smo še nekoliko bolj radodarni in upoštevamo, da je pred krizo Slovenija nadpovprečno rasla (da je torej vnaprej ustvarila nekaj več, kar je kasneje izgubila) in nato kot izgubljen BDP seštejemo ploščine polj A+C (prvi scenarij) in ploščine B+C (drugi scenarij). V tem primeru se kumulativni izpad BDP zmanjša za 20%. Torej bi Slovenija v “izgubljenem desetletju” izgubila med 113% in 40% BDP (odvisno od scenarija). Če to pretvorimo v evre, je Slovenija v “izgubljenem desetletju” kumulativno realno izgubila med 24.7 in 8.7 milijard evrov (po cenah iz 2000). Z upoštevanjem inflacije v tem obdobju pa seveda ustrezno več.

Kakorkoli pogledate, opravka imamo z izgubljenim desetletjem po letu 2008. Vprašanje je le, koliko manjša bi bila ta izguba blaginje, če bi slovenske ekonomske politike bile v tem obdobju bolj smotrne. Predvsem v času Pahorjeve vlade 2009-2011 (ki ni naredila sanacije bank, hkrati pa zmanjšala javne investicije za okrog 500 mio evrov na letni ravni), vendar tudi kasneje, ko je leta 2012 Janševa vlada s popolnoma zgrešeno politiko varčevanja spravila slovensko gospodarstvo v novo recesijo.

Upamo lahko, da smo se iz tega obdobja, iz teh napak ekonomskih politik, naučili dovolj, da jih naši politiki ne bodo nikoli več ponovili.

________

* Seveda obstajajo bistveno bolj sofisticirane statistične in strukturne metode za določitev trendne komponente, vendar ima vsaka metoda svoje pomanjkljivosti. Zato je tukaj uporabljena najbolj enostavna in vsem razumljiva metoda, ki pa seveda s seboj nosi določene pomanjkljivosti kot vse ostale metode, vendar pa je za ilustracijo fenomena dovolj dobra.

%d bloggers like this: