Glede Covid epidemije je, kljub vsemu napredku znanosti v razumevanju vzrokov, še vedno veliko nejasnosti. Denimo nejasnosti okrog tega, zakaj je Covid epidemija dejansko bolj prizadela razvite države (v večini manj razvitih držav Afrike, Azije in Južne Amerike pa ostaja zelo omejena), zakaj epidemija nenadoma izbruhne, in misterij, zakaj nenadoma ugasne. Ena izmed takšnih nejasnosti je, zakaj je epidemija letos tako močno izbruhnila po 10. oktobru. Običajno se epidemije “običajnih virusov” prehlada in gripe začnejo v jesenskih mesecih in se umirijo do pomladi, epidemije korona virusa v zadnjih dveh letih pa se okrepijo, ko se končajo dopusti, odprejo šole in univerze in se število stikov močno poveča ter nato pospešijo od začetka oktobra naprej in se umirijo v zgodnji pomladi.

Podatki kažejo na to, da so vzorci širjenja korona epidemije dokaj podobni kot pri gripi – ista geografska območja, ista časovna območja (okrepitev v jesenskih mesecih in umiritev do pomladi), kar najbrž pomeni, da na intenzivnost širitev obeh vplivajo isti dejavniki. Klimatske razmere in letni časi oziroma vremenske sezone. No, in v to smer gre nova “teorija”, ki poskuša pojasniti, zakaj se je epidemija korone tako pospešila lansko jesen (drugi val) in letošnjo jesen (četrti val). Kaur Parve je napisal zanimiv thread na twitterju, kjer primerja iste časovne vzorce povečanih izbruhov širitev korona virusa to jesen v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Povsod je prišlo do izbruha med 10. in 13. okrobrom (tudi v Sloveniji). To je obdobje, ko je po topli jeseni prišlo do občutne ohladitve in smo morali prižgati gretje (letos sem prav razmišljal, da smo običajno gretje morali prižgati že zadnji teden avgusta in nato za stalno sredi septembra, letos pa je bilo toplo še kar v drugi teden oktobra).

No, in v to smer gre “teorija”: ko začnemo ogrevati prostore, se vlažnost v prostorih zmanjša, kar izsušuje sluznico in s tem zmanjšuje naravno pregrajo za vstop virusov. Dobra poljudna razlaga tega je na portalu Kvabrakadabra, tako pravi:

Ogrevanje bivalnih prostorov in posledično nizka zračna vlaga igrata prav tako pomembno vlogo pri razvoju prehlada in gripe, saj pride v prostorih z nizko zračno vlago do izsuševanja sluznice respiratornega trakta, predvsem v nosu. Sluz, ki prekriva mukozne membrane respiratornega trakta, deluje kot pregrada, ki zadrži mikroorganizme, s čimer je preprečen razvoj obolenja. Če je v okolju nižja zračna vlaga, so mukozne membrane prekrite z manj sluzi in zato težje zadržijo mikroorganizme.

Raziskave so pokazale, da virusi v okolju najlažje preživijo pri nizki zračni vlagi, medtem ko so pri visoki zračni vlagi inaktivirani. Anice Lowen z Medicinske fakultete v New Yorku je raziskovala, kako vlažnost in temperatura zraka vplivata na širjenje virusa gripe. Njeni poskusi so pokazali, da pride pri nizki (20 %) zračni vlagi do prenosa virusa z okužene živali na zdravo žival v 75-100 % primerov, pri srednji zračni vlagi pride do prenosa virusa le v 25 % primerov, pri visoki zračni vlagi (80 %) pa do prenosa virusa sploh ne pride v nobenem primeru.

Dejansko ne gre za nič posebno novega, česar že ne bi poznali. Se pa morda tega vsi premaalo zavedamo. Če je kaj na tej teoriji, bomo morali upoštevati vsaj dvoje. Prvič, če hočemo povečati napovedno moč epidemioloških modelov, bo potrebno vanje vključiti tudi dejavnika zunanje temperature in vlažnosti zraka. In drugič, ko se pogovarjamo o nujnosti izboljšanja prezračevalnih sistemov v zaprtih prostorih (vrtcih, šolah, bolnišnicah, DSO-jih, trgovina in drugih javnih prostorih), bo ob odvajanju izdihanega in dovajanju svežega zraka potrebno razmišljati tudi o nujnosti dodatnega vlaženja zraka. Doma pa, namesto sušilcev zraka namestiti vlažilce ali vsaj mokre brisače na radiatorje, kot pravi Parve.

Nadaljujte z branjem→

Zelo dober začetek, poslušajte kitare… Meni sta top “Death’s Head Tattoo” (prva) in “Harborview Hospital” (po 31:13). Uf, ta ritem kitar.

Za ogrevanje pred večernim Sudiem City pri Marcelu

Odgovor na to, ali se slovenska vlada v zadnjem letu in pol zadolžuje preveč, je odvisen od številnih dejavnikov, kot so:

(1) kako se v dani situaciji zadolžuje relativno glede na druge EU države,

(2) kaj s tem dolgom naredi (je s tem bolje ublažila Covid krizo, je spodbudila bolj robustno gospodarsko rast?),

(3) ali s tem spodbuja višjo dolgoročno gospodarsko rast,

(4) kakšna je cena (in ročnost) zadolževanja glede na gospodarsko rast (je g > r ?),

(5) ali s tem morda spodbuja pregrevanje gospodarstva in povečuje gospodarsko nestabilnost ter ustvarja pogoje za bodočo finančno krizo,

(6) ali državo s tem postavlja v težji položaj, ko se bodo leta 2023 zaostrila fiskalna pravila v EU in bo potrebno znižati strukturni primanjkljaj.

Spodaj je nekaj slik s statistikami in mojih komentarjev na to zadevo.

Nadaljujte z branjem→

Glede splošne priljubljenosti najbrž res “samo” na četrtem na top lestvici najbvečjih grunge hitov, zame pa na vrhu. Nasploh je bil cel album “Sweet Oblivion” ob Nirvaninem “Nevermind” zame najboljši del grungea. Mark Lanegan ima super vokal, na žalost pa mu v solo karieri manjka udarnosti. Prijeten za poslušat doma, vendar a bi šel na njegov koncert?

Muzika za nočni šiht

Ker velika večina ljudi ne bere strokovnih, kaj šele znanstvenih, analiz glede učinkovitosti cepiv proti Covid, v nadaljevanju podajam kratek povzetek glavnih rezultatov na podlagi dosedanjih študij ter na podlagi dejanskih podatkov na celotni populaciji. Prvi je pregledni graf s povzetkom glavnih učinkov po posameznih cepivih, kot je bil v petek objavljen v The Economistu. Kot vidite, sta na podlagi povprečja različnih študij, najbolj učinkoviti cepivi Moderna in Pfizer, ki naj bi več kot 95-odstotno varovala pred hujšim potekomi bolezni (hospitalizacijo), ter med 90 in 95-odstotno pred okužbo. Učinkovitost AstaZenece je nekaj nižja, razpršenost ocen učinkovitosti pa precej višja, glavne ocene učinkovitosti pa se gibljejo v razponu med 65 in 95-odstotno zaščito pred hospitalizacijo (centralna ocena je nekaj več od 90-odstotne zaščite). Cepivi Johnson & Johnson in Sputnik naj bi bili za rang manj učinkoviti (okrog 80-odstotno), kitajski Sinovac pa še za rang manj (okrog 60-odstotno, vendar z zelo velikim intervalom zaupanja ocen).

Nadaljujte z branjem→

Seveda korelacija ne pomeni nujno tudi kavzalnosti. Zato je treba biti pazljiv pri dizajnu empiričnih študij in paziti pri interpretacijah. Zato sem dodal šaljiv ton v zgornjem tvitu.

Povzetek študije za Nemčijo je sicer zelo močno napisan, in sicer: Večje kot je število glasov, ki jih je AfD dobila v regiji na volitvah leta 2017, hitreje se je koronavirus tam širil leta 2020. In naprej: Če je AfD v okrožju pridobila eno odstotno točko več, je bila tam incidenca v fazi prvega vala v povprečju višja za 2,2 odstotne točke.

Nadaljujte z branjem→

Seveda ni nobeno presenečenje, da je na prvem mestu ta pesem Nirvane, saj je kot globalni hit popularizirala grunge. Meni osebno je sicer bila vedno ljubša pesem Lithium. Sicer pa je Nirvana meni tudi sicer (ob Screaming trees) od vseh grunge bendov še najbolj sedla. Od novembra 1991, ko sem zanjo prvič slišal po reportaži Marjana Ogrinca s koncerta v Miljah, decembra 1991, ko sem v Londonu še kot študent kupil album Nevermind, do njihovega poslovilnega koncerta v Ljubljani leta 1994 (ki ga je organziral Igor Vidmar), je Nirvana ostala absolutno na mojem vrhu priljubljenosti. Za razliko od ostalih bendov (če spet kot izjemo dam Screaming Trees) je imela globino. Tudi zaradi tega intenzivnega čutenja se je Kurt Cobain najbrž odločil posloviti od tega sveta.

Drugi največji grunge hit. Kaj mislite, le kateri je bil največji?

Danes sem se (mimogrede, ko sem šel mimo) šel cepit s tretjim odmerkom. Nenaročen. V kontejnerju na Kongresnem trgu. Pred menoj je bila samo ena oseba, za menoj nobene. Ob tem sem dobil zelo grenak občutek. Lani v istem obdobju je bil drugi val epidemije v polnem razmahu, ljudje so množično umirali, vsak dan za “en avtobus”. Zdravstveni sistem je bil na robu kolapsa, praktično ves nenujni del zdravstvenih storitev je bil odpovedan. Mnogo ljudi je zaradi prepozne diagnoze in oskrbe zaradi tega izgubilo možnosti za preživetje.

Toda lani so ljudje množično umirali, ker nismo imeli zdravila (cepiva). In tolažili smo se, da bo letos drugače, saj bomo imeli cepivo. Leto dni kasneje smo v četrtem valu epidemije, številke okužb so precej višje kot lani (zaradi bistveno bolj kužne delta variante in ker nismo zaprli vrtcev, šol, univerz in javnega življenja ter uvedli policijske ure). Številke glede števila hospitaliziranih in tistih na intenzivni negi so podobne lanskim, toda zaenkrat so dnevne številke mrtvih za približno trikrat nižje kot lani v istem času (kar je v veliki meri zasluga cepiva). In približno tri četrtine tistih, ki pristanejo v bolnišnici, je necepljenih, in približno štiri petine tistih na intenzivni negi je necepljenih.

Kako smo torej lahko takšni tepci? Imamo cepivo, ki nas približno polovično obvaruje pred možnostjo okužbe in imamo cepivo, ki nas približno 90 do 95-odstotno obvaruje pred težjim potekom bolezni (pred hospitalizacijo in respiratorjem). Zakaj hudiča smo takšni tepci, da zdravila, ki ga imamo, nočemo uporabiti? Zakaj se je dobra tretjina polnoletnih Slovencev in Slovenk raje pripravljena igrati rusko ruleto s smrtonosno korono?!

Za tiste, ki dvomite v učinkovitost cepljenja, si poglejte spodnjo (motivacijsko) sliko (iz empirične analize, ki je pred objavo). Kaže stopnjo precepljenosti na vodoravni osi in 7-dnevno povprečje števila novih primerov Covid (na milijon prebivalcev) na navpični osi za vsak teden med 1. avgustom in 31. oktobrom letos. V sliki sta dva ekstremna evropska primera glede cepljenosti. Na levi strani je Bolgarija, kjer se je cepljenost v tem obdobju povečala iz 15 na 22%, na desni pa Danska, kjer se je v tem obdobju cepljenost povečala iz 55 na 76%. In poglejte si njuni krivulji naraščanja okužb v tem obdobju – bolgarska je praktično navpična, danska pa nizka in položna (do sedaj v tem valu celo rahlo negativna). V Bolgariji je eksplozija epidemije, na Danskem pa obvladljiva epidemija, kot pri gripi.

Nadaljujte z branjem→