Spodaj je zelo dobro dokumentirana finančna analiza, ki kaže, da medijska kampanja o finančnem in gospodarskem zlomu Kitajske ne drži. In analiza tudi daje odgovor, zakaj zahodni mediji to kampanjo izvajajo prav zdaj, ko se v resnici sesuva ameriški obvezniški trg.

It is impossible to turn to a newspaper, financial television station or podcast today without getting told all about the unfolding implosion of the Chinese economy. Years of over-building, white elephants and unproductive infrastructure spending are finally coming home to roost. Large property conglomerates like Evergrande and Country Garden are going bust. And with them, so are hopes for any Chinese economic rebound. Meanwhile, the Chinese government is either too incompetent, too ideologically blinkered, or simply too communist to do anything about this developing disaster.

Interestingly, however, financial markets are not confirming the doom and gloom running rampant across the financial media. Consider the following points.

Nadaljujte z branjem→

Kot pravi Branko Milanović (v tekstu spodaj), so BRICS danes enako kot Neuvrščeni nekoč reakcija na globalizacijo Nata. Tako Neuvrščene nekoč kot BRICS danes ne družijo skupne vrednote ali ideologija, pač pa to, da ne želijo biti del drugega, ideološkega bloka.

Je pa res, in tukaj se razhajam z Milanovićem, da danes države BRICS (in pretendente za članstvo) druži bistveno več, kot je nekoč Neuvrščene. Prvič, imajo skupno agendo, to je razvoj, neodvisen od ameriško oktroiranih pravil. In drugič, imajo alternativo (in krmarja), ki je Neuvrščeni niso imeli. Kitajska kot najmočnejša gospodarska sila in najmočnejša trgovinska partnerica večine držav ter država, ki obeta, da bo tehnološko in trgovinsko dominirala v prihodnosti, s svojo trgovinsko integracijo in relativno velikostjo daje državam v razvoju potrebno zavetje in varnost. Kitajska je hkrati edina država, ki očitno ima globalni načrt, ki vključuje mrežo ekstenzivnega razvojnega sodelovanja večine držav v razvoju. Kitajska ima Belt and Road Initiative, v okviru katere gradi pomorsko in kopensko infrastrukturno mrežo, ki železniško in pomorsko integrira Evropo, Azijo in Afriko in jo s tem tudi  trgovinsko in gospodarsko integrira. Kdor tega ne razume, ne razume pomena železnice ali organiziranih pomorskih poti za razvoj. In Kitajska to dela na enak način kot Avstroogrska, ki je zgradila železniške povezave od Dunaja proti Trstu, proti Pragi in Egru ter od Budimpešte do Rijeke.

In paradoksalno, s tem, ko se BRICS krepi z novimi članicami in z daljšajočo se listo pretendentov za članstvo, BRICS+ dobiva tudi ideoološko podstat. Ne lastno, pač pa jo definira ideologija nasprotnega bloka. Ameriško dominirani NATO in G7 ter njena podrejena podružnica EU namreč na BRICS lepijo etiketo, da gre za združenje nedemokratičnih držav oziroma držav za avtoritarnimi režimi. Ergo, obeta se nam ne samo globalna gospodarska polarizacija na osi “Globalni Zahod” (OECD) proti “Globalni Jug” (BRICS+), pač pa tudi politična globalna polarizacija, ki jo bodo – stavim – zahodni mediji postavili na osi “demokratični svet” proti “nedemokratičnemu svetu”.

____________

Nadaljujte z branjem→

Se zelo splača prebrati to kronologijo. Odgovor na naslovno vprašanje je:

“This is a war,” Price answered, “that is in many ways bigger than Russia, it’s bigger than Ukraine.” The U.S. rejected Ukraine negotiating an agreement with Russia that met Kiev’s goals in favor of pressuring Ukraine to continue fighting in pursuit of larger U.S. goals and “core principles.”

Rarely mentioned in current commentaries on the war in Ukraine, in the early weeks that followed the February 24, 2022, Russian invasion, Russia and Ukraine engaged in three separate and significant attempts to negotiate a peaceful settlement. Those negotiations had several important things in common. All three could have ended the war before the devastation of Ukraine’s infrastructure, the massive Ukrainian loss of lives, and the increased risk of unchecked escalation. All three featured an offer by Ukraine not to join NATO. And all three were stopped by the United States.

Nadaljujte z branjem→

Res, kaj je tako zelo narobe s kitajskim gospodarstvom, tudi če raste “samo” po 5% letno? V excelu si naredite 10-letno trajektorijo kitajskega BDP po 5% letno in britanskega po 1% letno: kitajski BDP bi kumulativno zrastel za 63%, britanski pa za 10.5%.

Torej kaj je tako zelo narobe s kitajsko rastjo “samo” po 5% letno? In kaj je tako zelo narobe s tem, da ima 90% Kitajcev v lasti svoje stanovanje (skoraj brez dolga), medtem ko ga večina Britancev najema (in je torej brez premoženja). Da o zastonj šolanju Kitajcev, odlični infrastrukturi, nizki upokojitveni starosti, dostopnosti zdravstva za vse itd. ne govorimo.

Komu je potrebna tako neumna propaganda? In to iz države, ki se dobesedno gospodarsko sesuva (junija 2023 je bil kumulativni indeks britanskega BDP le za 0.8% nad predpandemskim iz februarja 2020).

End of summer blues

Jasmina Držanič

Slabe tri tedne po katastrofalnih poplavah je čisto primeren trenutek, da se dobro premisli, kako srednjeročno in dolgoročno financirati obnovo države po veliki naravni nesreči. Kako velika bo, bomo sicer vedeli po kolikor toliko solidni oceni škode, ampak dejstvo, da so o škodi ob poplavah poročali iz več kot 2/3 občin, napotuje na hipotezo o nadpovprečno veliki naravni nesreči za državo, ki ima relativno majhno površino.

Poglejmo ugotovljeno direktno škodo, ki so je zgodila pri dveh velikih nesrečah v našem sosedstvu, in koliko evropske pomoči so dobile države. Italija je dobila največji znesek pomoči za eno nesrečo, Hrvaški pa sta se zgodila dva potresa, ki sta zaradi svoje velikosti in v primerjavi s hrvaškmi BDP nekaj, na kar EU v resnici ni pripravljena.

Nadaljujte z branjem→

The Shakespearean de-dollarization drama

Whatever the final concrete results of these potentially game-changing days in Johannesburg – I analyzed the key themes here  – the basic facts are immutable.

China and Russia, as the main drivers, are bent on expanding towards BRICS+ to resist imperial bullying, diplomatic and otherwise; build alternatives to SWIFT; promote economic self-reliance among members and autonomy from the sanctions dementia (which will only increase); and eventually forge an alliance against imperial military threats – with the possibility of BRICS+ merging in the future with the Shanghai Cooperation Organization (SCO).

The China factor is arguably the key vector in all these complex, intertwined processes. It’s no wonder that President Xi, in his only second state visit abroad in 2023 (after Russia), will convene a special meeting in Johannesburg with dozens of African heads of state.

Chinese public opinion is absolutely riveted by the BRICS summit, with “interest surpassing the G7”. There’s extensive debate on the whole Empire-defying agenda – from de-dollarization to heightened influence in the energy market – and on the China-India divide, with New Delhi often pointed out as a hostile agent inside BRICS.

Sherpas, off the record, as well as diplomats from the current BRICS five (soon to expand) have been extra-cautious to frame the whole debate not on de-dollarization – still a distant prospect – but on alternative trade/payment systems in local currencies.

Yet in his address by videoconference – saluted like a rock star – President Putin was adamant: the de-dollarization process inside BRICS is irreversible.

Yet it’s internal contradictions that stand out when it comes to BRICS+. New Delhi has been extremely cautious – even as sherpas let it be known that the main rules for admission have been agreed upon.

Nadaljujte z branjem→

V Južni Afriki se je začelo 15. srečanje združenja petih BRICS držav. Srečanja se udeležuje v različnih vlogah več kot 70 držav. Dve glavni temi srečanja sta širitev BRICS združenja (interes je izkazalo 23 držav) in uvedba skupne obračunske enote, v kateri bi države združenja fakturirale medsebojne trgovinske tokove. Združenje BRICS in to srečanje spremlja precej negativne kampanje v zahodnem svetu. Vendar je ta nervoza v zahodnem svetu dokaj razumljiva, kajti BRICS postopno postaja gospodarsko močnejši od skupine G7. Merjeno v pariteti kupne moči je bil delež peterice BRICS v svetovnem BDP še leta 1995 manj kot dve petini BDP skupine G7 (16.9% proti 44.9%). Do leta 2010 se je po zaslugi hitre rasti Kitajske in Indije ter gospodarske stagnacije evropskih držav delež BRICS v svetovnem BDP povečal že na več kot tri četrtine deleža skupine G7 (26.6% proti 34.3%). No, zadnja leta je peterica BRICS že prehitela sedmerico gospodarsko največjih zahodnih držav G7 – letos je delež BRICS v svetovnem BDP že za 7% večji od deleža skupine G7 (32.1% proti 29.9%). Glejte več v spodnjem pregledu v Statisti.

Nadaljujte z branjem→

Za mojo ženo. Itak.

Bistvo je v razlikah v enegetski gostoti med različnimi viri. Pri solarnih panelih in vetrnicah je energetski izkoristek zelo majhen (zgolj 3.5 enote energije na investirano enoto energije), medtem ko je energetski izkoristek jedrske energije 100 enot energije na enoto investirane energije (kazalec EROI – Energy Return On Energy Invested). Seveda to ne pomeni, da sta sončna in vetrna energija povsem nesmiselna, pač pa, da sta omejeno smiselna kot koristno dopolnilo v majhnem deležu, vendar pa z energetskega, ekonomskega in okoljskega vidika preveč neučinkovita in nestanovitna, draga in umazana, da bi na njiju lahko utemeljili energetsko prihodnost.