Kitajski predlog načel za mirno rešitev vojne v Ukrajini

China’s Position on the Political Settlement of the Ukraine Crisis

2023-02-24 09:00

1. Respecting the sovereignty of all countries. Universally recognized international law, including the purposes and principles of the United Nations Charter, must be strictly observed. The sovereignty, independence and territorial integrity of all countries must be effectively upheld. All countries, big or small, strong or weak, rich or poor, are equal members of the international community. All parties should jointly uphold the basic norms governing international relations and defend international fairness and justice. Equal and uniform application of international law should be promoted, while double standards must be rejected. 

2. Abandoning the Cold War mentality. The security of a country should not be pursued at the expense of others. The security of a region should not be achieved by strengthening or expanding military blocs. The legitimate security interests and concerns of all countries must be taken seriously and addressed properly. There is no simple solution to a complex issue. All parties should, following the vision of common, comprehensive, cooperative and sustainable security and bearing in mind the long-term peace and stability of the world, help forge a balanced, effective and sustainable European security architecture. All parties should oppose the pursuit of one’s own security at the cost of others’ security, prevent bloc confrontation, and work together for peace and stability on the Eurasian Continent.

Nadaljujte z branjem

Tretja svetovna vojna (iz nezahodne perspektive)

Tako vojno v Ukrajini in dogajanje pred njo, ki sta pripeljali na rob tretje svetovne vojne, vidijo v nezahodnih državah. Spodaj je kratek zapis Mahathirja Mohamada, nekdanjega dolgoletnega predsednika vlade Malezije. Razumejo jo kot nerazumno željo Zahoda po dominaciji in hegemoniji. Ko to preberete, vidite to ameriško prerivanje (preoblečeno v Nato) okrog Sovjetske zveze in po njenem razpadu okrog Rusije ter zdaj še okrog Kitajske v povsem novi perspektivi. In bistveno lažje razumete, zakaj praktično nobena država izven ameriškega zahodnega vplivnega območja ne želi sodelovati v sankcijah proti Rusiji. Toliko smo osredotočeni nase, da sploh več ne vidimo bistva.

I hesitate to write this article. I may be accused of apologising for the Russians. I am not. I think the present war between Ukraine and Russia is caused by the Europeans’ love of War, of hegemony, of dominance.

Russia was the partner of the Western Europeans (including U.S. and Canada) in the war against Germany. The moment Germany was defeated, the west declared that Russia, their partner was their new enemy.

So they must prepare for war against Russia. And NATO was set up to form a military alliance against Russia. Russia then set up the Warsaw Pact. And a Cold war ensued. And the world had to choose between the west and the east.

Nadaljujte z branjem

Dan, ko je Kitajska uradno vstopila v hladno vojno 2, ki so jo sprožile ZDA

Doslej je bila nova hladna vojna (hladna vojna 2) enostranska akcija ZDA proti Kitajski. Začelo se je s Pacifiškim trgovinsko-investicijskim sporazumom, ki ga je predsednik Barack Obama ponudil pacifiškim državam in ki je bil izrecno usmerjen kot oblikovanje gospodarskega bloka proti Kitajski. Nadaljevalo se je s trgovinskimi vojnami proti Kitajski in prepovedjo nastopanja nekaj kitajskih tehnoloških podjetij na ameriškem trgu v času predsednika Donalda Trumpa. Danes pa eskalira s polno tehnološko blokado proti Kitajski (prepoved izvoza čipov in tehnologije za izdelavo čipov, dolg seznam prek 1,000 kitajskih tehnoloških podjetij, ki ne smejo nastopati na ameriškem trgu ali s katerimi je prepovedano sodelovati) in podpornimi ukrepi za izzivanje Kitajske (obisk Pelosijeve na Tajvanu, ameriško urjenje tajvanske vojske, ustanavljanje vojaških baz okrog Kitajske ter histerično sestreljevanje nedolžnih kitajskih meteoroloških balonov).

Bidenov zakon za podporo ameriški tehnološki industriji (Inflation Reduction Act, IRA) je simbolično enak Kennedyjevemu Trade Expansion Act iz leta 1962. Slednji je zakoličil hladno vojno s tedanjo Sovjetsko zvezo in tehnološko vojno (v vesolju in jedrskem orožju). Vendar s to razliko, da je Kennedyjev zakon spodbujal sodelovanje z evropskimi zaveznicami (iz njega se je razvila t.i. “Kennedyjeva trgovinska runda” pogajanj v okviru GATT o zniževanju medsebojnih carin), medtem ko je Bidenov zakon izrecno protekcionističen, usmerjen proti Kitajski in vsem drugim, predvsem evropskim državam. Gre za izrecno soliranje ZDA, za tehnološko tekmo proti preostalemu svetu.

Kitajska  je doslej te ameriške enostranske ukrepe – v duhu svoje pragmatičnosti – dokaj stoično in potrpežljivo prenašala. Po münchenski varnostni konferenci prejšnji vikend pa je na ameriške desetletje in pol dolge enostranske aktivnosti tudi uradno odgovorila. In sicer s predlogom mirovnega sporazuma za Ukrajino, ki ga je predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Ji skomuniciral z Nemčijo in Francijo, nato pa še v Moskvi. V Moskvi je predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva tudi napovedal, da bo Kitajska “združila sile” z Rusijo (z odprtim pomenom tega izraza).

Nato je Kitajska snela rokavice. Včeraj pa je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wengbin predstavil ključne poudarke iz notranje analize kitajskega zunanjega ministrstva glede oblik ameriškega posredovanja v drugih državah po drugi svetovni vojni in posledicah ameriške politične, vojaške, kulturne in tehnološke hegemonije za mir in stabilnost v svetu. Ta predstavitev je bila neobičajno nediplomatska in brutalno neposredna – z izjavami, da so ZDA v svoji 240-letni zgodovini le 16 let uspele zdržati brez vojne, da so po 2 SV poskušale zamenjati 50 vlad v drugih državah, da so se vmešavale v volitve v najmanj 30 državah in poskušale ubiti več kot 50 tujih voditeljev držav.

https://twitter.com/AZgeopolitics/status/1628799595714076679

Nadaljujte z branjem

Russia-Ukraine: one year of war – the economics

“In summary, Russia cannot rely on foreign financing to fund the war. But it can continue its invasion in the face of economic sanctions from the West, as long as its energy revenues do not fall too much and its FX reserves are not depleted too much; or its domestic economy does not contract so much that Russia’s citizens really cannot face any more. That could be years. 

In contrast, with a much smaller economy, Ukraine is already destroyed domestically and does not have enough domestic or export revenues to fight this war; so it must rely on foreign funding. As long as that comes in sufficient amounts, it too can continue for years.

Both Ukraine and Russia are now war economies. By that I mean the state now controls the direction of the economy ie where production and investment are employed. The ‘free market’ is replaced by state control for the military effort. 

But there is a difference between the two economies that will be expressed after the war ends – if it ever does. Post-war Ukraine, if the current government survives, is committed to a neo-liberal free market economy relying on foreign investment and companies taking over the main resources and being integrated into the EU. The model to follow will be that of Poland and Baltic states ie no welfare state to speak of; pensions reduced; no trade unions and labour rights; deregulation of markets; and ultimate reliance on capital transfers from the West. 

In contrast, post-war Russia, assuming Putin or his cronies are still in power, will opt for a much more state-directed economy than before. Freewheeling oligarchs doing their own thing will not be tolerated (only Putin’s cronies) and key resources and investments will be closely controlled by the state.

Before the war, there was one thing in common for both countries: a high level of corruption between billionaires and politicians. That is unlikely to change, as recent revelations of corruption in the government of Ukraine have revealed. And don’t expect the EU to cleanse ‘free market’ Ukraine; after all, most of Eastern Europe’s states are riddled with corruption with little sanction and it seems that even EU parliament members are also engaged. As Bernie Sanders said recently: “Yes, Russia has oligarchs, but so does the US.” – and indeed everywhere.”

michael roberts's avatarMichael Roberts Blog

It’s just a year since the Russian invasion of Ukraine. I am not going to discuss the politics of this war in this post. There are plenty of sources for debate on this. Instead, I want to look at the economic consequences of the war for both Ukraine and Russia.

Let’s start with Ukraine. Back last year, an IMF staff report last March concluded that the country was paralysed.“With millions of Ukrainians fleeing their homes and many cities under bombardment, ordinary economic activity must, to a large extent, be suspended.”And over the last year, Ukraine has been destroyed by Russian bombing and arms. Thousands have died, millions have been displaced and/or fled the country. The economic base of the country is being annihilated.

Before the war, Ukraine was already a very poor country with a real GDP of just $160bn. Before this war is over, the physical loss…

View original post 3,045 more words

Zakaj si Kitajska želi močne Rusije

There’s a lot of ridiculous commentary these days on China’s relationship with Russia. When you do not even attempt to understand China’s context, you obviously won’t understand its position. Small 🧵 to put things back into context.

First of all, geographic context. Not only is Russia China’s biggest neighbor in terms of land, they share one of the longest (4133km!) and therefore the most difficulty protectable land border on the planet.

Second, historical context. In most of its millennia old history, China has had difficulties with its neighbors to the North. They didn’t build the great wall for no reason!

Heck as recently as the cold war China and the Soviet Union were often on the hedge of (nuclear) war.

All this to say that for China’s standpoint, peaceful relations with Russia is a very precious and historically rare blessing.

Nadaljujte z branjem

Biden: Tokrat je drugače

Leta 2008 sta ekonomista Carmen Reinhart in Kenneth Rogoff napisala zelo citirano raziskavo o 800 let zgodovine ekonomskih kriz z namerno ciničnim naslovom “This time is different“. Bila sta cinična glede tega, da je bila večina ekonomistov in politikov presenečena nad tem, da se je zgodila tako uničujoča finančna kriza, če pa imamo za seboj 800 let zgodovine teh kriz in če na podlagi tega, kako so se krize razvile, poznamo indikatorje (early warnings) prihajajoče krize.

Danes imamo opravka z državniki, kot je ameriški predsednik Joseph Biden, ki je (iz moralnega vidika povsem upravičeno) obsodil rusko obstreljevanje civilne infrastrukture v Ukrajini in to proglasil celo za vojni zločin. Toda isti Biden, takrat še senator, je leta 1999 predlagal (glejte spodnji video), da Nato bombardira mesto Beograd in civilno infrastrukturo v Beogradu in na Drini (op.p. najbrž je mislil Savo), da ciljajo srbske naftne rezervoarje itd. Isti Biden je leta 2003 močno podpiral ameriško agresijo na Irak, kjer so (predvsem) ameriške sile prav tako ciljale civilno infrastrukturo in kjer je neizvana ameriška agresija neposredno ali posredno povzročila smrt 460,000 do 650,000 predvsem civilistov (v skladu z neodvisnimi akademskimi ocenami Lancet in PLOS).

Ampak tokrat je drugače. Danes ko Rusija “igra ameriško igro” (kar je seveda absolutno zavržno), je za Bidena to seveda to povsem drugače. Za ZDA ne veljajo isti standardi kot za druge države.

https://twitter.com/AZgeopolitics/status/1628281442844266496

A burst of optimism: unfounded?

michael roberts's avatarMichael Roberts Blog

There has been a burst of optimism about the state of the world economy since the beginning of the year.  At the end of last year, the consensus of many economic forecasts was that the major economies were heading into a slump in 2023.  Most of the internatiol agencies were forecasting a slowdown in economic growth at best and at worst a contraction in national outputs of the major economies.  I too posted a forecast for 2023 as “the impending slump”.

But now the mood has changed.  The consensus view is that the G7 economies (with the sorry exception of the UK) will avoid a slump this year.  Sure, there will be slowdown compared to 2022, but the major economies are going to achieve a ‘soft landing’ or even no landing at all, but just motor on, if at a low rate of growth.  The international agencies have upgraded their…

View original post 1,612 more words

Peticija: Zaustavite vojno v Ukrajini

Od začetka ruske agresije na Ukrajino mineva leto dni. Vsestransko podpiramo Ukrajino v njeni nesporni pravici do obrambe. Ukrajina je žrtev ruske agresije, ki je ni mogoče upravičiti. Vojna je terjala že na sto tisoče mrtvih, od tega dve tretjini na ukrajinski strani. Ukrajina postaja opustošena država.

Evropski državniki se, tako kot v prvi svetovni vojni, kot mesečniki prepuščajo toku, ki vodi v morebitno novo svetovno vojno. Nemška zunanja ministrica pravi, da smo v vojni z Rusijo. Predsednik vojaškega odbora Nato zagotavlja, da je skupina držav pod vodstvom ZDA pripravljena na neposredni spopad z Rusijo. Ob tem predsednik ZDA ocenjuje, da pomeni vojna v Ukrajini neposredno grožnjo atomskega »armagedona«. Zlovešča govorica atomske grožnje se sliši iz Moskve.

Ukrajina je žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Nekoč sta bili obe na pravi strani zgodovine.

Nadaljujte z branjem

Multipolarni svet – trojček z dvema krmarjema?

Zdi se, da je obdobje »velike moderacije« za nami. Zadnja tri desetletja so zaznamovali navidezni »konec zgodovine« po propadu socializma in zmage liberalne demokracije, izjemni razvoj globalizacije in relativna globalna politična stabilnost sveta. To mirno obdobje je za nami, pred nami pa razburkano morje.

Ta relativna globalna stabilnost, če zanemarimo azijsko in zahodno finančno krizo ter ameriške disciplinirajoče intervencije v Iraku, Afganistanu, zahodni Afriki in Bližnjem vzhodu, je temeljila na ureditvi sveta z enim dominantnim krmarjem in na številnih paradoksih. Svet je temeljil na ureditvi, kot so si jo zamislile ZDA, kjer povsem sproščeno svetovno trgovino in finančne tokove obvladujejo ameriške korporacije, prevladujoča večina transakcij poteka v dolarjih in ameriško kontroliranih platformah, kot je SWIFT, in kjer ZDA delujejo kot globalni policaj.

Nadaljujte z branjem

Mora li Evropa zbog Amerike postati spaljena zemlja?

Vedrana Rudan je priznana hrvaška publicistka, objavila je 16 knjig, s številnimi prevodi v tuje jezike. Znana je po dokaj neposrednem, ali če smem reči, sočnem jeziku. Podobno kot naša Svetlana Makarovič. Umetnica pač, ki se požvižga na politično korektnost. Toda medtem ko Svetlani Makarovič v naši levosredinski srenji podeljujejo Prešernove nagrade in oproščajo vse verbalne izpade, pa dvomim, da jo bo Vedrana Rudan za spodnji tekst odnesla s podobnimi simpatijami kot Makarovićeva. Jezik v spodnjem zapisu je res sočen in dve besedici sem celo izbrisal, toda povedala je to, kar misli večina prebivalstva. Problem je, ker politična elita nima prav nobenega stika z ljudmi. Je zgolj talka ameriških interesov.

Sviđa vam se naslov? Zbog njega će mi tekst na Fejsu ostati barem pet minuta. Obična sam žena, poput milijuna Evropljanki i Evropljana koji su ni krivi ni dužni uvučeni u ovaj rat.

Nesretnici koji ne mogu platiti bijeg gube živote, ostaju bez ruku i nogu, na objema stranama, jer je Amerika odlučila da Evropa mora postati Irak ili Libija ili Sirija… Evropa. Američka sluškinja od 1945. godine.

Angela Merkel, pokoj joj političkoj duši, pokušala je tu perverznu vezu koliko toliko držati pod kontrolom. Danas joj njezini nasljednici, baš nitko im ne zna imena, zamjeraju da se oslanjala na jeftini ruski plin, umjesto… Umjesto da poput njih do kraja raširi noge Americi i onda to silovanje još u zlatu plati.

Ima li logike da Evropa crkava zbog rusko-američkog rata? Zašto mi šaljemo oružje? Zašto slušamo govore Zelenskoga i gledamo nastupe njegove supruge? Na što smo spali, mi Evropljani? Tko je Zelenski? Američki p…, ovo mi neće oprostiti, usuđuje se prijetiti meni i mojoj porodici. Meni i svim mojim evropskim prijateljima. U čitavu se priču uključila … supruga. Dokle će nas Ameri i prodani mediji ponižavati?

Nadaljujte z branjem