The idea that we can safely neglect the aggregate demand function is fundamental to the Ricardian economics, which underlie what we have been taught for more than a century. Malthus, indeed, had vehemently opposed Ricardo’s doctrine that it was impossible for effective demand to be deficient; but vainly. For, since Malthus was unable to explain clearly (apart from an appeal to the facts of common observation) how and why effective demand could be deficient or excessive, he failed to furnish an alternative construction; and Ricardo conquered England as completely as the Holy Inquisition conquered Spain. Nadaljujte z branjem→

Heritage Foundations je najbolj glasen desničarski kvazi think-tank v ZDA, v bistvu pa plačan republikanski spin maker. Pod krinko libertarnosti prodaja najbolj vulgarno verzijo free-market filozofije. Svojo filozofijo seveda na veliko izvaža v “nove demokracije”, tudi v Sloveniji je financirala nekaj projektov in skupin. Trenutno pa Heritage vodi zelo široko kampanjo proti zdravstveni reformi v ZDA, imenovano Obamacare. Pri tem niza kup “argumentov” proti reformi: da je draga, da bo povzročila dvig davkov, da zajeda v osebne svoboščine posameznikov, na prvem mestu pa je seveda to, da mora biti zdravstvena reforma utemeljena na tržnih pravilih. No, nerodno je, da je Heritage povsem podobno reformo, proti kateri se danes bojuje z vsemi sredstvi, propagirala kot svoj predlog že leta 1989. Danes se svojega otroka sramuje. Predlog je izginil z njihove spletne strani. Nadaljujte z branjem→

Suppose somebody says something like “Well, government borrowing drives up interest rates, and higher interest rates depress private investment, so increasing government spending in a slump is actually contractionary.” People who try to do economics without any kind of mathematical modeling do indeed say things like that — and it’s very hard to explain why it’s self-contradictory nonsense without a bit of math. Nadaljujte z branjem→

Finančne krize, kot je bila velika depresija 1929-1933, ali finančne krize, ki so v zadnjih dveh desetletjih pustošile po Latinski Ameriki, Skandinaviji, Rusiji in v Aziji, s seboj prinašajo velike ekonomske in socialne stroške. Podobno velja za sedanjo finančno krizo, ki je omejena na razvite države. Socialne stroške, razen števila izgubljenih delovnih mest, je težko izmeriti. Lažje je oceniti ekonomske stroške. Glede na zadnje spada Slovenija med 5 najbolj prizadetih držav v razviti Evropi.

Vir: Eurostat; lastni izračuni. Nadaljujte z branjem→

Dva najbolj znana indijska ekonomista, nobelovec Amartya Sen (79), profesor na Harvardu, in Jagdish Bhagwati (79), profesor na Columbia University, sta se v času, ko se desetletje trajajoča hitra rast Indije naglo ohlaja, javno sporekla glede učinkovitosti razvoja v Indiji. Sen pravi, da je Indija v času rasti premalo investirala v šolstvo in zdravstvo, saj je rast ključno odvisna tudi od socialne infrastrukture in ne zgolj od fizične. Na drugi strani pa Bhagwati trdi nasprotno, da je treba ljudem dati le službe in denar in bodo nato sami investirali v izobrazbo in zdravje. Tipično razhajanje med socialno-keynesianskim na eni in tržno-fundamentalnim pogledom na razvoj na drugi strani. Preseneča pa ostrina njune debate. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Drugi del

Bančna koncentracija in vpliv na investicije

Deregulacija finačne industrije je finančnemu sektorju omogočila tudi prevzeme in združevanja (Mergers & Acquisitions – M & A), s čimer se je število finančnih institucij zmanjšalo in bolj monopoliziralo. Kot dokumentira Stephen A. Rhoades, član sveta guvernerjev sistema Federal Reserve, se je med letoma 1980 in 1999 v ZDA zgodilo približno 8,000 združitev bank (420 na leto). V vodilnih razvitih državah je v finančni industriji med letoma 1990 in 2001 prišlo do približno 10,000 prevzemov, pišejo Amel in ostali. Podobni proces se je (in se še) dogaja tudi drugod po svetu. Nadaljujte z branjem→

Noah Smith has a fairly caustic meditation on the role of math in economics, in which he says that it’s nothing like the role of math in physics — and suggests that it’s mainly about doing hard stuff to prove that you’re smart.

I share much of his cynicism about the profession, but I think he’s missing the main way (in my experience) that mathematical models are useful in economics: used properly, they help you think clearly, in a way that unaided words can’t. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

V zadnjih 40-ih letih smo bili v finančnem svetu (in širše) priča pojavu financializacije – posledici neoklasične tendence po odpravi regulacij v tem (in drugih) sektorjih gospodarstva. Verjelo se je, da bo “manj države” naredilo trge bolj učinkovite, kar naj bi podpiralo tudi inovacije in s tem doprinašalo k družbenemu napredku. Velika recesija 2007 – 2009 je te domneve odpihnila, vse več pa je dokazov, da ta proces v svojih različnih manifestacijah neposredno in posredno ubija realno gospodarstvo. V treh delih si bomo na kratko pogledali vpliv in posledice financializacije trgov dobrin, bančne koncentracije in spremembe korporativnega vedenja. Nadaljujte z branjem→

Kot poroča Der Spiegel, je Nemčija s to krizo ustvarila velike javnofinančne “dobičke”. Samo zaradi nižjih obrestnih mer na nemške obveznice, bo Nemčija v letih 2010-2014 privarčevala za 41 milijard evrov pri odhodkih za odplačilo obresti (to je več kot znaša enoletni BDP Slovenije). Kot veste, so ob izbruhu evrske krivde nominalne obrestne mere na nemške obveznice padle izpod stopnje inflacije, kar pomeni negativno realno obrestno mero oziroma da so investitorji dejansko plačevali Nemčiji, da so smeli v portfeljih držati njene državne obveznice. Na drugi strani pa je po podatkih nemškega ministrstva za finance do sedaj kriza Nemčijo stala zgolj 599 mio evrov.

Nadaljujte z branjem→