Ta svet je res malce zmešan. Medtem ko je Berlusconi čez vikend odpoklical svoje ministre iz vlade, je danes osebno izrazil zaupnico premierju Enricu Letti. Ameriški republikanci so z izsiljevanjem glede proračuna dosegli zaprtje ameriške vlade in poslali 800 tisoč ljudi na cesto, 1 milijon pa bo delal brez plače. Republikanci pa svoj djihad nadaljuejo in grozijo, da ne bodo glasovali za dvig meje zadolževanja, s čimer ZDA 17. oktobra grozi tehnični bankrot. No, v Sloveniji pa je korupcije osumljeni ljubljanski župan Zoran Janković napovedal, da se bo 19. oktobra potegoval za predsednika Pozitivne Slovenije, kar po besedah koalicijskih veljakov pomeni konec koalicije in s tem konec vlade. Le-to pa seveda politično krizo in pospešitev prihoda trojke. Nadaljujte z branjem→

Tja, če je že svet zunaj tako neracionalen, je tukaj en primer, kako se da z racionalnim, dobrim empiričnim pristopom in pametno uporabo sodobne tehnologije narediti čudeže – priti do zmenka, poroke in družine. Amy Webb:

Tale članek Charlesa Wyplosza (Graduate Institute, Ženeva) o nesmiselnem ubijanju Grčije s strani EU, bi si morali prebrati vsi verniki “hard way” austerity politike, ki jo zganja Nemčija. Wyplosz preprosto pove, da delno znižanje in zamenjava dolgov Grčije do zasebnih investitorjev z dolgom do javnih institucij (EU), ki so sicer nižje obrestovani, nikakor ne more delovati in da bo dolg Grčiji na ta način samo še naraščal. Aritmetika je preprosta. Grčija je v začaranem krogu, za nov, cenejši javni dolg sicer plačuje samo 3% obresti, toda ob negativni rasti BDP seveda razmerje javnega dolga do BDP samo še bolj narašča. Šok terapija trojke ne deluje, zato tudi vse njihove napovedi kazalcev popolnoma udarijo mimo. Grčiji mora EU odpisati del dolgov ali pa jo spustiti iz evro območja. Sicer jo bodo izstradali do smrti. Kreditov pa še vedno ne bodo dobili odplačanih. Nadaljujte z branjem→

Že sama kolobocija okrog uvedbe približka osnovnega zdravstvenega varstva za revnejše je nam – socialističnim – Evropejcem in Kanadčanom, ki smo navajeni na obvezno osnovno zdravstveno varstvo, absolutno nerazumljiva. Ne razumemo, zakaj Američani tako komplicirajo s sklepanjem zasebnih zavarovanj tudi za revnejše, ki jih bo zdaj subvencioniral proračun, če pa obvezno zdravstveno zavarovanje povsem spodobno deluje (in je “državno” zdravstvo dvakrat cenejše od privatnega v ZDA). Ne razumemo, zakaj so republikanci tako močno zapeli z vsemi silami in privlekli najtežjo artilerijo, da bi preprečili sprejem takega – še vedno zasebno  sklenjenega in financiranega – zdravstvenega zavarovanja za revnejše. Toda gre za očitno tako hud ideološki spopad (v ozadju katerega so najbrž materialni interesi), da so republikanci pripravljeni zapreti vlado (in tudi poslati ZDA v bankrot, če bo treba). Ker sta se ponesrečila plan A in plan B, je zdaj očitno na vrsti plan C. Ki pa je še bolj zmešan. Moje sposobnosti racionalnega dojemanja stvarnosti so tukaj trčile na svoje meje. Nadaljujte z branjem→

Nima samo Slovenija neuravnovešenih in neodgovornih politikov. Tudi v ZDA jih je kar nekaj. Nekaj, ki pa so zelo glasni in radikalizirajo politično sceno. Denimo v kongresu, ki ga z 233 poslanci proti 200 obvladujejo republikanci, je zgolj 30 resnično radikalnih republikancev, približno toliko jih je srednje radikalnih, tri četrtine pa je zmernih. Toda teh 30 republikancev je tistih, ki dominirajo politiko in ki so poskušali izsiliti Obamo, da v zameno za umik ali za preložitev za eno leto začetka uvedbe zdravstvene reforme (imenovane Obamacare) potrdijo proračun za naslednje leto. No, po treh letih stalnega nategovanja so republikanski skrajneži dosegli, da zakon o proračunu včeraj do polnoči ni bil sprejet, zaradi česar je zaradi pomanjkanja sredstev ameriška administracija morala zapreti vrata. Zgodil se je “shutdown“. Toda ne glede na shutdown je Obamina administracija danes uveljavila zdravstveno reformo, ki uvaja bolj dosegljivo zdravstveno zavarovanje tudi za revnejše. Nadaljujte z branjem→

Priprava in današnje sprejetje proračuna na (vladi) za naslednji dve leti je sprožila vrsto špekulacij o sposobnosti vlade oziroma zmožnosti države, da proračun za naslednje leto leto dejansko zapre – ko bo znana številka glede luknje v bančnih bilancah in potrebi glede državne dokapitalizacije. Janez Janša, prvak SDS, je šel celo tako daleč, da je je izjavil: “S proračunom, ki ga je danes sprejela vlada, smo se dokončno poslovili od ambicije, da bi svoje težave rešili sami,” in nadaljeval “Prej ko bomo tudi uradno priznali stanje, v katerem smo in prej ko bomo zaprosili za pomoč, bolje bo za davkoplačevalce.” Toda te izjave so za nekoga, ki je vodil vlado še v začetku letošnjega leta, skrajno neodgovorne. Nadaljujte z branjem→

Spodaj je spisek knjig, ki so okupirale moj kindle in mi krajšale čas letošnje leto. Knjige, ki se jih absolutno splača prebrati, če želite razumeti sebe in druge, zakaj smo takšni (neracionalni), kot smo in zakaj so posledice naših odločitev včasih samo simpatično neracionalne, včasih pa privedejo do hudih katastrof. Pa tudi knjige, ki se jih absolutno splača prebrati, če želite razumeti aktualno gospodarsko situacijo, zakaj smo v njej, kakšne so rešitve in zakaj nekateri nočejo takšnih rešitev.

Uživajte! Nadaljujte z branjem→

V še sveži raziskavi Biggerstaff, Cicero in Puckett (2013) ugotavljajo, da je izvor neetičnega delovanja podjetij v  največji meri posledica nagnjenj in delovanja top menedžerjev. Nič presenetljivega sicer, saj imajo menedžerji daleč največ možnosti in sredstev, da se neetičnih dejanj sploh lotijo. Ker je osebnostne značilnosti menedžerjev težko izmeriti, so se Biggerstaff et al (2013) raziskovanja tega problema lotili prek izplačevanja opcij. Natančneje, pogledali so v kolikšni meri menedžerji v želji po maksimizaciji izplena iz opcij za nazaj datirajo pogodbe glede izplačila opcij (na zgodnejši datum, ko je bil tečaj delnic nižji). Tovrstno obnašanje menedžerjev jim služi kot indikator neetičnega delovanja menedžerjev, iz česar nato ugotavljajo ali je tovrstno delovanje menedžerjev povezano z neetičnim delovanjem podjetja, denimo pri širjenju podjetja prek akvizicij. Rezultati so pritrdilni. Nadaljujte z branjem→

Če želite razumeti nemško ekonomsko filozofijo po drugi svetovni vojni ter nemško aktualno stališče in politiko glede reševanja sedanje evrske krize, ni dovolj zgolj poznati njihov prastrah pred hiperinflacijo, ki je Nemčijo pestila v letih 1923-24 (deset let pred gospodarsko krizo in Hitlerjem), pač pa filozofijo ordoliberalizma, ki se je razvila iz Freiburške šole (Walter Eucken, Franz Böhm itd.). Ordoliberalizem je nemški odgovor na klasični liberalizem, ki pa za razliko od slednjega ne zahteva minimalne države, pač pa zahteva državo, ki vzpostavi institucionalno okolje za normalno delovanje konkurence v gospodarstvu. Iz njega se je silom prilike po drugi svetovni vojni razvilo nemško socialno-tržno gospodarstvo. Nadaljujte z branjem→

Tale prigoda, ki jo opisuje Paul Krugman, je dokaj blizu običajni politični blaznosti, ki vlada na južni strani Alp. Nadaljujte z branjem→