Aleš Praprotnik

V tretjem članku o endogenosti denarja bom skušal dopolniti prva dva z razumljivo praktično razlago Perryja Mehrlinga. Če najprej povzamem do sedaj povedano: v prvem delu sem skušal pokazati, kaj o endogenosti menijo sami centralni bankirji, drugi del je podal endogeno razlago na neoklasičen način ter preprosto simulacijo obeh modelov (Loanable Funds in Endogenous Money), zadnji pa bo skušal podati razlago na grafičen način še na konkretnem primeru. Nadaljujte z branjem→

Stranke, ki nastajajo, bodo pred evropskimi volitvami gotovo skočile v nekakšno koalicijo z naslovom Zares Verjamem v Solidarnost. Pri tem pa bodo najbrž zbrale le nekaj več kot za sladkorni Trs glasov. Nadaljujte z branjem→

V zelo znani študiji “Growth Is Good for the Poor” sta Dollar in Kraay (2002) na vzorcu 92 držav ugotavljala, da je gospodarska rast dobra za revnejše. Natančneje, dohodek tistih v spodnjih 20% populacije glede na dohodek narašča v isti meri kot raste povprečni dohodek. Ta študija je bila sicer za mnoge kontroverzna (denimo Ashley, ‎2007; itd.), lani pa so Dollar, Kleineberg in Kraay (2013) v novi študiji “Growth Still is Good for the Poor” svoje ugotovitve iz prve študije še utrdili na vzorcu 118 držav, in sicer da dohodek spodnjih 20% in 40% populacije ne odstopa od rasti povprečja. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Znano je, da sta imela Paul Krugman in Steve Keen spomladi 2012 žgočo spletno polemiko, ki se je vrtela ravno glede vprašanja delovanja bank. V njej je Krugman zagovarjal klasično t.i. ‘Loanable Funds’ stališče, torej da banke z depoziti dobijo na voljo sredstva za posojilo, katerih del posredujejo od ‘potrpežljivih’ (patient) ljudi k ‘nepotrpežljivim’ (impatient). Keen pa je na drugi strani Krugmanu skušal razložiti endogeni pogled. No, takrat akademika nista prišla skupaj, vendar pa je Krugman v nedavnem blogu objavil tole zanimivo izjavo:

»Look, some of us came into the crisis with a more or less fully formed intellectual framework — extended IS-LM (with endogenous money) — and substantial empirical evidence from Japan…« Nadaljujte z branjem→

Te dni lahko pačastimo dva velika jubileja: bruto domači proizvod (BDP) praznuje 80. rojstni dan, ameriška centralna banka Fed pa 100. rojstni dan. Oba sta bila uvedena po velikih pretresih v ameriškem gospodarstvu.

Fed so dejansko ustanovili na skrivaj: leta 1910 se je na otočku Jekyll pred obalo Georgie v popolni tajnosti zbralo šest možakarjev (t.i. “First Name Club”, ker so se naslavljali po imenu) in v devetih dneh in nočeh naredilo predlog za ustanovitev Fed. Kongres je zakon o Fed sprejel decembra 1913. S tem so ZDA po dolgih desetletjih političnih nasprotovanj ustanovile inštitucijo, ki naj bi obvarovala banke pred finančnimi panikami. Nadaljujte z branjem→

Juhuhu, komunizem je tu!

Ne vem, če ste videli ta Križaničev gospodarski program, objavljen v Delu. Naš Franci, nekdanji finančni minister, ki je popolnoma zabremzal sanacijo bank, povečal plače v javnem sektorju in minimalno plačo in na obeh straneh poganjal projekt TEŠ 6 ter tako državo (in energetski sektor) prignal na rob bankrota, se vrača v še večji formi. Na četrto potenco. Tokrat bi za izhod iz krize namesto blagega keynesianizma v okviru tržnega gospodarstva naredil dva velika koraka naprej, pardon nazaj, v komunizem. In se sploh ne hecam. Preberite. Nadaljujte z branjem→

Glede na ekonomsko situacijo v državi in glede na “komunistični manifest“, ki ga je objavil Franci Križanič, vam bo morda prišel prav ta zelo dober nasvet Mateja Balantiča v Financah, kaj vse morate podvzeti, ko se izselite iz Slovenije, da vas ne bi čakalo neprijetno presenečenje naše davčne uprave, ker niste plačevali dohodnine, čeprav ste formalni rezident tuje države in tam plačujete vse davke. Nadaljujte z branjem→

Urednik me je prosil, če lahko nekaj napišem o tem, kaj bi lahko naredili na gospodarskem področju, da bi bilo naslednje leto še slabše, kot je bilo letošnje. Po domače: ali lahko še bolj zašuštramo zadeve? Oziroma: lahko izgubimo že dobljeno tekmo? Nič lažjega … saj smo vendar Slovenci. * Nadaljujte z branjem→