Ricardo Hausmann, profesor na Harvardu, sicer pa nekdanji minister za planiranje v Venezueli in glavni ekonomist Interamerican Bank, se sprašuje, zakaj v popolnoma liberaliziranem svetu, ko se sofisticirani proizvodi in ideje prosto pretakajo in je vse mogoče zelo hitro imitirati, manj razvite države ne morejo narediti hitrega tehnološkega preskoka. Ugotavlja, da je za “vsaditev” tehnološkega razvoja potrebno ustrezno razvito domače okolje. Država ne more narediti velikega preskoka naenkrat, pač pa le sekvence majhnih korakov. Za uveljavitev novih tehnologij morajo biti že prej prisotne druge tehnologije, šele nato je možna rekombinacija teh tehnologij in inovacije. Zato je tehnološki in gospodarski razvoj tako zelo postopen. Nadaljujte z branjem→

V tem postu sem se lani decembra spraševal, če bosta Marko Golob & Franci Križanič odgovarjala za izgubljenih 47.5 mio evrov, za za kolikor sta prisilila tri državne družbe (Pošta Slovenije, Eles in GEN energija), da prisilno dokapitalizirajo NKBM. Ta kapitalski vložek je bil decembra z začetkom sanacije NKBM zradiran. Vržen stran. V smeti. Marko Golob se je kasneje izgovarjal, češ da je imela AUKN, katere član uprave je bil, za tak dekret pokritje v sklepih vlade. Kot ga je pred nekaj tedni na komercialni tv javno razkrinkala Darja Radić, nekdanja ministrica za gospodarstvo, nobenega takšnega sklepa vlade ni bilo. Šlo je za samovoljo AUKN in kršitev zakona.

Radićeva v sobotnem Dnevniku natančneje pojasnjuje samovoljnost AUKN in posledično odgovornost njene uprave: Nadaljujte z branjem→

Danes je umrl nobelovec Gary Becker, brilijanten ekonomist iz Chicago School of Economics, ki je zaznamoval drugo polovico 20. stoletja s številnimi kontroverznimi idejami – od ekonomike  (rasne) diskriminacije, ekonomike vlaganja v človeški kapital, racionalnosti kriminala (ekonomika kriminala), ekonomike porok, ekonomike starševstva, ekonomike ločitev, ekonomike zasvojenosti z drogami, ekonomike samomora, do ekonomike trgovine s človeškimi organi. Velja za ekonomista, ki je s svojimi idejami spodbudil največ empiričnih študij pri svojih kolegih. Nadaljujte z branjem→

Tale nabor branja ni za vsakodnevno mirno prebavljanje, je za tiste, ki hočejo vedeti več. Več o tem, zakaj je razvoj makroekonomije v zadnjih 40 letih zabredel tako daleč, da so sodobni makro modeli – na čelu z DSGE modeli – neuporabni za karkoli resnega, sploh pa za ekonomsko politiko:

• Micro-foundations don’t escape Lucas Critique – Fresh economic thinking
• Why microfounded macromodels are such bad substitutes for real macroeconomic analysis – Lars P. Syll
• The Problem with Microfoundations: Bad Micro – Peter Dorman
• Microfoundations would be nice if we had them – Noah Smith
• Up to speed: microfoundations – Brett Keller
• Why bother with microfoundations? – Noah Smith
• The microfoundational illusion – Lars P. Syll
• Microfoundations we like vs microfoundations we can solve – Nick Rowe
• Microfoundations (aka Macroeconomic Reductionism) Redux – David Glasner
• Sonnenschein–Mantel–Debreu theorem – Wikipedia

• The mainstream economics curriculum needs an overhaul – vox
• In What Sense Does Economics Need a “New Paradigm”? – Brad DeLong
• Our manifesto for Europe – Thomas Piketty
• Citizens vs economists – Stumbling and Mumbling
• Contrasting Views that Clash on Piketty – Gavin Kennedy
• Media Slant: A Question of Cause and Effect – Greg Mankiw
• Book Review: ‘Infinitesimal’ by Amir Alexander – WSJ.com
• The Eurozone: out of the ashes? – mainly macro
• A Weaker Euro for a Stronger Europe – Martin Feldstein
• The Mismeasure of Technology – Ricardo Hausmann

Kot sem napovedal v začetku tedna v Jankovićev samomor in nacionalna škoda, bo nacionalna škoda zaradi Jankovićevega zrušenja vlade relativno majhna. Finančni trgi so na to novico relativno šibko reagirali, donosi na 10-letne slovenske obveznice so sicer v začetku tedna nekoliko poskočili (iz 3.698% v petek na 3.867% v ponedeljek), nato pa so spet upadli in končali včeraj (v petek) na celo nižji ravni kot teden dni prej (na 3.462%).

Za nameček je – proti pričakovanjem mnogih – včeraj bonitetna agencija Fitch zvišala obete za Slovenijo iz negativnih na stabilne. Razlog? “…ukrepi slovenske vlade konec leta 2013 in v začetku leta 2014 bistveno zmanjšali tveganja, ki spremljajo bančni sektor” ter “…slovensko gospodarstvo okreva hitreje, kot se je pričakovalo” (Vir: Finance). Nadaljujte z branjem→

Lucasova kritika iz leta 1976 je (skupaj z racionalnimi pričakovanji) v temelju preobrnila trende v ekonomski teoriji. Lucasova kritika – v grobem pravi – pravi, da so povezave (“zakonitosti”), ki jih najdemo med ekonomskimi kategorijami, ključno odvisno od konteksta ekonomskih politik v preteklosti. Če se te politike spremenijo, se spremenijo tudi relacije med podatki in te opažene zakonitosti ne veljajo več. Zdaj pa pride twist: …razen če so te relacije posledica globoko vsajenega vzorca obnašanja ekonomskih subjektov (in torej neodvisne od konteksta ekonomskih politik; saj racionalni posamezniki vedno vnaprej predvidijo ukrepe ekonomske politike in jih ti ne morejo presenetiti).

No, in ta tej osnovi so nato nastali mikro-fundirani makro modeli (in DSGE modeli kot najslavnejši med njimi), ki naj bi se zaradi mikro-fundiranosti izognili Lucasovi kritiki. Vendar se ne. Le zakaj naj bi bile funkcije koristnosti racionalnih reprezentativnih agentov neodvisne od družbenega konteksta? Ali kot pravi Cameron K Murray, preference posameznikov, njihove funkcije koristnosti, ne nastajajo v družbenem vakuumu. Zakaj torej ves ta cirkus glede mikro-fundiranosti? Hja, zato, da bi lahko pokazali, da je zaradi racionalnega obnašanja ekonomskih subjektov gospodarstvo samo-stabilizirajoče. Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

Michael Hudson je ekonomist, ki že leta opozarja na problem neenakosti in nezasluženega rentištva v ekonomiji in v družbi. V intervjuju za Renegade Economist razpravlja o tem, kje vidi pomanjkljivosti Pikettyjevega dela. Močno se strinja, da je knjiga pomembna, saj je na široko odprla vrata razpravi o neenakosti, vendar, poudarja, je statistika, ki jo je uporabil Piketty, pomanjkljiva. Razlog je po njegovem mnenju v tem, da uradna statistika v določenih državah ne zajema davka na kapitalske dobičke, saj nekatere države tega davka sploh nimajo. Poleg tega se bogati (in korporacije) v splošnem skušajo izogibati plačilu davkov.

Piketty prav tako ne omenja povezave med naraščajočimi dobički in dolgom (vzvodi), predvsem v zadnjih tridesetih letih finančne deregulacije. In končno, v veliko primerih so premožni do bogastva prišli z izsiljevanjem, podkupovanjem in nasiljem. Posledica vsega omenjega je v tem, da je dejanska neenakost še veliko večja kot jo prikazuje knjiga. Nadaljujte z branjem→

Mike Konczal v odlični recenziji Pikettyjeve knjige lucidno ugotavlja, da reformiranje sedanjega sistema tržnega gospodarstva (regulacija bank, omejevanje financiranja političnih strank itd.) ne more rešiti fundamentalnega problema kapitalizma, ki teži k povečanju koncentracije kapitala. Povečano koncentracijo lahko uspešno zmanjšajo le velike depresije in vojne na eni strani, na drugi pa aktivna davčna in socialne politike, ki prerazporejajo dohodke od bogatih k revnim. In prav slednjega je bogate (in vplivne) izjemno strah.

In an especially revealing passage on French rentiers at the turn of the last century, Piketty writes that “universal suffrage and the end of property qualifications for voting…ended the legal domination of politics by the wealthy. But it did not abolish the economic forces capable of producing a society of rentiers.” Nadaljujte z branjem→

• Economics is too important to leave to the experts – Ha-Joon Chang
• Austerity’s Legacy: GDP Far Below Potential, Not Climbing – Josh Bivens
• China inflates its GDP statistics – Henry Farrell
• Bernanke Says Size Alone Doesn’t Make Too-Big-To-Fail – WSJ
• The Poverty of Right-Wing Piketty Criticism – Brad DeLong
• On Progressive Econoblogging – Paul Krugman
• By Its Own Yardstick, the Fed Is Falling Short – NYTimes.com
• Cannabis use and liberalisation attitudes – vox
• OECD work on Income Distribution and Poverty