Soroden komentar mojemu današnjemu članku v Financah, v katerem Simon Wren-Lewis (Oxford) opisuje preslišane lekcije Velike depresije iz 1930. let, in sicer: (1) opustitev zlatega standarda (devalvacija valute)  ter (2) fiskalno stimuliranje gospodarstva. Ter seveda, da so v času premajhnega agregatnega povpraševanja strukturne reforme in višina javnega dolga brezpredmetni.

The Eurozone is currently suffering from a chronic lack of aggregate demand. The OECD estimates an output gap of nearly -3.5% in 2013. Monetary policy is either unable or unwilling to do much about this, so fiscal stimulus is required. This is the first lesson from the Great Depression that is being ignored. Instead of stimulus we have austerity imposed by the Stability and Growth Pact (SGP).

Nadaljujte z branjem→

Aleš Praprotnik

V nedavnem paperju Bernardo Costa Lima, Jianhong Wu, Xiang-Sheng Wang in Matheus Grasselli raziskujejo, ali lahko usmerjena vladna poraba in obdavčitev preprečijo globoko depresijo, ki se izraža v vedno večjem in večjem zasebnem dolgu in vedno manjši in manjši zaposlenosti? Sprašujejo se, ali lahko vlada stabilizirira nestabilno gospodarstvo? Nadaljujte z branjem→

Kot navajam v sosednjem postu, je eden izmed negativnih učinkov globalizacije povečevanje neenakosti znotraj držav v razvoju. Nobelovec Eric Maskin je prejšnji teden na srečanju nobelovcev “Lindau Meeting on Economic Sciences” predstavil članek, ki pravi, da je problem globalizacije, da polarizira delovno silo znotraj držav zaradi nepopolnega “matchinga” med visoko in nizko kvalificiranimi. V državah v razvoju ni veliko lastnega razvoja v smislu R&R, pač pa običajno multinacionalke pripeljejo vso znanje in tehnologijo, pri tem pa zaposlijo nekaj visoko izobraženih lokalnih menedžerjev ter veliko nizko kvalificirane delovne sile. Prvi dobijo visoke plače, drugi pa izjemno nizke, pri čemer je interes države, da plače ostanejo nizke zaradi ohranjanja konkurenčnosti. Zaradi tega se neenakost znotraj držav povečuje. Kot opozarja Richard Baldwin (2012), je tovrstna globalizacija prek globalnih verig vrednosti lahko problematična, ker ni domačega razvoja, multinacionalke pa se lahko umaknejo kadarkoli in za njimi ne ostane nič.

Ta Maskinova teorija je zanimiva in je v skladu s stiliziranimi dejstvi glede učinkov delovanja globalnih verig vrednosti. Seveda pa jo bo treba bolj robustno preveriti na podatkih. Na tem projektu trenutno dela naša skupina z Ekonomske fakultete. Nadaljujte z branjem→

Liberalizacija trgovine in tujih investicij ter globalizacija proizvodnje (na kratko globalizacija) je načeloma koristna za vse sodelujoče države. Toda ima nekaj stranskih učinkov, ki so lahko problematični na dolgi rok. Prvi so globalna trgovinska neravnotežja, kjer denimo ZDA z velikim trgovinskim deficitom podpirajo izvozne presežke azijskih in drugih držav razvoju, hkrati pa “uvažajo” njihove prihranke v obliki finančnega kapitala, kar je bila podlaga za ameriški finančni in nato nepremičninski balon pred letom 2007. Na to je opozarjal prejšnji predsednik Fed Ben Bernanke, ko je govoril o “saving glut”. Drugi stranski učinek pa je sicer zmanjšanje globalne neenakosti, hkrati pa povečanje neenakosti znotraj držav, ker vsi sektorji in sloji prebivalstva ne pridobivajo v enaki meri od globalizacije, pač pa nekateri izgubljajo.

Čas za razmislek o teorijah mednarodne menjave in veljavnosti njihovih implikacij glede splošno-ravnotežnih učinkov. Thomas Palley v novem paperju prinaša pregled teorij in njihovih implikacij glede ustvarjanja globalnih neravnotežij. Nadaljujte z branjem→

Nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble pravi, da so izjave predsednika ECB Maria Draghija o nujni večji vlogi fiskalne politike bile “napačno intepretirane” oziroma “overinterpreted”:

Aug 27 (Reuters) – Germany’s Finance Minister Wolfgang Schaeuble told a newspaper on Wednesday that European Central Bank chief Mario Draghi had been “overinterpreted” after suggesting that fiscal policy could play a greater role in promoting growth.

The comments, made last Friday have been widely seen as a shift of emphasis towards support for greater fiscal stimulus over austerity.

“I know Mario Draghi very well, I think he is being overinterpreted,” Schaeuble told the Passauer Neue Presse in an interview, adding he respected the independence of the central banker.

Nadaljujte z branjem→

Nobelovec Daniel McFadden (leta 2000, skupaj z Jamesom Heckmanom) je prejšnji teden na Lindau Nobel Meeting govoril o novih spoznanjih različnih ved znanosti o tem, kako posamezniki sprejemajo odločitve. Povedal je, da posamezniki niso racionalni, da ne težijo nujno k sebičnemu maksimiranju lastne blaginje, da v bistvu bežijo pred odločanjem. Bojijo se odločitev, ker te prinašajo tveganja. Odločitve temeljijo na tem, kako nujno se je treba odločiti, racionalnost odločitve pa je odvisna od pomembnosti. In še več, odločitve so odvisne od socialnega konteksta, od okolja, v katerem ljudje živijo. Ljudje si želijo družbenega priznanja, zato se odločitve v različnih družbenih okoljih (omrežjih) med seboj močno razlikujejo. Ni enotnega izida (ravnotežja), pač pa vsako socialno omrežje generira različno ravnotežje glede izidov odločitev posameznikov.

To seveda ruši (neo)klasično predpostavko univerzalne racionalnosti posameznikov.

Spodaj je kratek povzetek McFaddenovega predavanja, ki ga je pripravil Phil Thornton. Nadaljujte z branjem→

Lanski nobelov nagrajenec Lars Peter Hansen za ekonomijo v še svežem članku, ki je predelana verzija njegovega govora ob podelitvi nagrade, piše o tem, kako bi v ekonomskih modelih morali pravilno modelirati negotovost. Začne, kar je velik napredek, s citatom iz knjige Franka Knighta (1921), ki je negotovost, s katero smo soočeni, razdelil v dve vrsti: na tveganje (ki ima znano verjetnostno porazdelitev in proti kateremu se lahko zavarujemo, t.i. “znana neznanka“) in negotovost (ki je popolnoma nepredvidljiva, katere verjetnostne porazdelitve ne poznamo in se proti njej ni mogoče zavarovati, t.i. “neznana neznanka“). Te negotovosti ni mogoče modelirati, čeprav večina ekonomskih modelov (in učbenikov) uporablja ta izraz, v bistvu pa ga modelira kot izračunljivo tveganje s pomočjo t.i. stohastičnih diskontnih faktorjev (SDF). Nadaljujte z branjem→

Jérémie Cohen-Setton iz Bruegla povzema glavne odzive na Draghijev U-turn (preobrat k zagovarjanju fiskalnega spodbujanja agregatnega povpraševanja) na petkovi konferenci v Jackson Hole:

Speaking at the Federal Reserve Bank of Kansas City’s annual conference Jackson Hole, Wyo., ECB President Mario Draghi made an important speech recognizing that the recovery in the euro area remains uniformly weak and that the euro area fiscal stance was not helping the ECB do its job. Interestingly, French leaders also reintroduced over the weekend the notion of aggregate demand, a concept they had noticeably moved away from with the “Pacte de responsabilite”. Nadaljujte z branjem→

Import Competition and the Great U.S. Employment Sag of the 2000s (Daron Acemoglu, David Autor, David Dorn, Gordon H. Hanson, Brendan Price)

Even before the Great Recession, U.S. employment growth was unimpressive. Between 2000 and 2007, the economy gave back the considerable gains in employment rates it had achieved during the 1990s, with major contractions in manufacturing employment being a prime contributor to the slump. The U.S. employment “sag” of the 2000s is widely recognized but poorly understood. In this paper, we explore the contribution of the swift rise of import competition from China to sluggish U.S. employment growth. We find that the increase in U.S. imports from China, which accelerated after 2000, was a major force behind recent reductions in U.S. manufacturing employment and that, through input-output linkages and other general equilibrium effects, it appears to have significantly suppressed overall U.S. job growth. Nadaljujte z branjem→

Želite videti, kakšne so bile posledice v 1930. letih zaradi predolgega vztrajanja pri zlatem standardu? Spodnja slika kaže na katastrofo (BDP v 1929=100):

Nadaljujte z branjem→