Bo rebalans letošnjega proračuna priložnost, da bo finančni minister razložil poslancem, zdaj smo tu, resno je, zato bomo v 2015 potegnili zavoro?

“Najbrž bo letošnji rebalans res kaj takega, vsaj sodeč po minimalnem znesku znižanja izdatkov. V 2015 pa bo Mramor po moje poskrbel za kombinacijo ukrepov. Malce znižanja plač in tudi malce znižanja materialnega trošenja, da bodo proračunski uporabniki počistili notranje rezerve, ta denar pa bo nato preusmeril v naložbe. Tako sem ga vsaj razumel. In tako bi bilo tudi prav.”

Pa bo tako preprečil, da bi začeli prizadeti tekmovati, kdo je na slabšem, naročati študije, da bi dokazali krivice? Mogoče ekonomisti še kaj zaslužite?

“…smeh… Ne verjamem, da bi minister koga najel. Vsekakor pa ne koga iz naše skupine.”

Nadaljujte z branjem→

• Reforming economics: Try the business school – The Economist
• Confusion in Brussels – Gloomy European Economist
• The structural balance controversy – Jérémie Cohen-Setton
• Fiscal policy should not be decided by simplistic rules – Martin Wolf
• Inequality, opportunity, and growth… – The Washington Post
• Perspectives on Inequality and Opportunity – Janet Yellen
• A long-term view on inequality – OECD Insights
• Deflation threat to Draghi’s credibility – FT.com
• 5 Reasons to Worry About Deflation – WSJ
• Good Governance Curbs Excessive Bank Risks – iMFdirect
• Wall Street Might Know Something the Rest of Us Don’t – NYTimes.com
• Have Economists Actually Read Thomas Piketty? – NYTimes.com
• Climate Uncertainty No Excuse for Inaction – Scientific American
• Putting Terrorism Risks in Context – Tim Taylor
• Explaining Recent Asset Price Movements – St. Louis Fed
• Inclusive Growth – Jason Furman

Mhm, te stvari so nepredstavljive za Evropo. Si predstavljate, da bi guverner ECB Mario Draghi ali guverner kakšne druge nacionalne centralne banke prišel na konferenco o neenakosti in v zelo dobro argumentiranem referatu omenil, da ga skrbi pretirana rast neenakosti? Si predstavljate naše okravatene in zategnjene centralne bankirje, ki govorijo ljudem nerazumljiv tehnični jezik, poln kratic, kot so LTRO, LTRM, OMT itd. in jih zanima samo “zasidranost inflacijskih pričakovanj“, da bi se spustili na polje (ne)enakomernosti porazdelitve dohodkov med ljudstvom in predlagali, da je treba spremeniti način financiranja dostopa do šolskih storitev? Ne, seveda ne. (*)

No, Janet Yellen, predsednica Fed, je danes na konferenci bostonskega Fed z naslovom Inequality of Economic Opportunity naredila točno to. V uvodnem referatu je secirala razvoj ameriške neenakosti v zadnjih desetletjih in dostop do izobraževanja ter povedala, da jo to skrbi. Zakaj? In zakaj bi to sploh moralo skrbeti Fed?

Na kratko: ker povečana neenakost zmanjšuje enakost možnosti in preprečuje socialno mobilnost, s tem pa zaradi podoptimalnega izkoriščanja človeških virov, ki se ne morejo v polnosti razviti, zmanjšuje dolgoročno gospodarsko rast. To pa je tisto, kar skrbi Fed.

Za tiste, ki morda ne razumejo: govor Yellenove pomeni uradni napad na ameriški liberalizem (tipa Greenspan-Ayn Rand), ki je v zagovarjanju ekonomske svobode in svobode izbire očitno zaribal. Gre za sistem, kjer lahko načeloma svobodno izbiraš, vendar ne moreš izbrati, če nimaš denarja.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Najprej nekaj opravičila bralcem. Na teh straneh sta bila v zadnjem mesecu objavljena že dva članka na temo gibanja BDP Slovenije. V prvem sem prikazoval, kako je bil pretežni del hitre rasti BDP v času pred krizo posledica pospešenega investiranja (iz sposojenih sredstev iz tujine) in kako gibanje ostalega BDP (ostale domače potrošnje in izvoza) sploh ne kaže kakega večjega padca. V drugem pa je poudarek na prikazovanju kvartalnih sprememb BDP glede na preteklo leto, ki zaradi načina prikazovanja precej kasneje zazna dejanske spremembe v gospodarski aktivnosti. Pri slednjem sem opozoril tudi na problematiko upoštevanja uvoza pri izračunu strukture BDP, vendar temu nisem posvetil večje pozornosti. Nadaljujte z branjem→

Ta slika spodaj pove vse glede tega, kako se je Nemčija v preteklosti držala dogovorjenih pravil. V letih 2001-2005, ko je bila Nemčija v recesiji, je 5 let zapored kršila pravila pakta o stabilnosti in rasti (SGP) glede prevelikega proračunskega primanjkljaja (več kot -3% BDP). Za primerjavo sem v sliko vključil tudi Španijo, ki je imela takrat vzorno proračunsko politiko. Takrat je Nemčija (skupaj s Francijo) dosegla, da je Ecofin (svet finančnih ministrov EU) suspendiral določila SGP za obe državi. Kasneje je Evropsko sodišče v Strassbourgu ta suspenz razveljavilo, vendar pa Nemčija (in Francija) nikoli ni dobila predpisane kazni za ta prekršek.

Nadaljujte z branjem→

Follow up na prejšnji post o nemški injekciji strupa. Kot piše Bloomberg, Nemčija kljub znižanim napovedim gospodarske rasti in kljub večinskemu prepričevanju s praktično vseh strani neomajno vztraja pri začrtanem cilju – pri uravnoteženju proračuna, namesto v dodatnih investicijah v infrastrukturo. S slednjim bi pomagala sebi in drugim, da spodbudijo rast. Retorika je fenomenalna in strogo legalistična: Nemčija mora vztrajati pri spoštovanju sprejetih pravil. Če bi Nemčija odstopila od njih, bi tudi ostalim dala razlog, da naredijo isto.

Če izvzamemo akte etničnega čiščenja, mislim, da v novejši zgodovini svet še ni videl tolikšnega egotripa in Wahnsinna na enem kupu: tudi če vsi crknete, tudi če mi propademo, od začrtanih pravil ne bomo odstopili. To resnično meji na akt globalnega gospodarskega terorizma, če si smem sposoditi to frazo. Nadaljujte z branjem→

Harold James o novi filozofiji na ECB ter o tem, kako to ne bo nujno dovolj za njeno uspešnost:

At the recent meeting of G-20 finance ministers in Australia, US Treasury Secretary Jack Lew noted “philosophical differences with some of our friends in Europe,” before urging Europeans to do more to boost their anemic growth rate. The terminology is striking, and underscores the difficulty of Europe’s search for a way out of its current malaise.

Canada’s finance minister, Joe Oliver, joined the call for fiscal expansion in Europe – a position for which there seems to be some support within the European Central Bank. Indeed, ECB President Mario Draghi has advocated higher spending by more fiscally strong countries like Germany. And ECB Executive Board member Benoit Coeure, together with his former colleague Jörg Asmussen, currently Germany’s deputy labor minister, recently suggested that Germany should “use its available room for maneuver to promote investments and reduce the tax burden of workers.” Nadaljujte z branjem→

Heh, tale je dobra. Wolfgang Münchau, urednik in kolumnist Financial Timesa, v svoji redni kolumni v Der Spieglu piše o tem, kako osamljeni in izolirani postajajo nemški politiki s svojimi nerazumno trdimi stališči praktično povsod. Američani nemška uradna stališča vse bolj enačijo z ortodoksnimi stališči ameriške Tea party, ki je oktroirala republikansko stranko. Prejšnji konec tedna na svetovnem finančnem vrhu v Washingtonu pa je eden izmed bankirjev nemški Nein predlogu IMF o dolžniško financiranem investicijskem programu kot globalno koordiniranem načinu za izhod iz krize označil kot akt globalnega gospodarskega terorizma. Nadaljujte z branjem→

Za Jeana Tirola se je pričakovalo, da bo nekoč dobil Nobelovo nagrado. Njegov prispevek k industrijski organizaciji – IO (veji mikroekonomije, ki analizira strukturo in organizacijo trgov oziroma panožno konkurenco) je bil enormen. Njegov učbenik IO se splošno uporablja širom sveta. Ne ukvarjam se s tem področjem, zato spodaj zapis Tylerja Cowena:

Nadaljujte z branjem→

Uradna paradigma glede ukrepov za izhod iz krize se je (končno) spremenila, zdaj tako OECD kot IMF pa tudi ECB na veliko propagirajo naložbe v infrastrukturo kot ključni protikrizni ukrep (kar so ZDA naredile že leta 2009). Vsi so namreč prišli do spoznanja, da se nam danes dogaja podobna zadeva kot v 1930. letih in da se razvite države brez povečanega javnega trošenja ne morejo več izogniti deflacijski depresiji oziroma sekularni stagnaciji.

IMF je konec septembra izdal študijo o makroekonomskih učinkih vlaganj v infrastrukturo in jo ta konec tedna na finančnem vrhu v Washingtonu tudi uradno predstavil. Spodnja slika kaže učinke na rast za OECD države:

Vir: IMF, 2014 Nadaljujte z branjem→