Bine Kordež

Ko je vlada s slavnim ZUJF-om leta 2013 med drugim uvedla dodatni dohodninski razred z najvišjo 50 % obdavčitvijo, so to obrazložili s potrebo po enakomernejši porazdelitvi bremena finančne konsolidacije (vsaj tako danes tolmači Ministrstvo za finance). Ker je gospodarstvo pričelo rasti, naj bi ta dohodninski razred z naslednjim letom odpravili in najvišji dohodki naj bi bili obdavčeni zopet z največ 41 %. V obrazložitvi predloga za parlament bo najbrž preprosto zapisano, da se odpravlja začasni ukrep, kajti vsako podrobnejše pojasnjevanje učinkov te spremembe bo hitro naletelo na odpor javnosti. Poglejmo za kakšne učinke pravzaprav gre.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

Katarza pomeni očiščenje; v tragediji gre po Aristotelu za duhovno očiščenje zaradi trpljenja s katerim se junak odkupi krivde, pri čemer se tudi gledalec etično očisti. V medicini je katarza izpraznitev črevesja, pa tudi razrešitev kompleksov.

Na svojem blogu je Dr. Damijan opozoril slovensko strokovno javnost na članek Tadeja Kotnika, ki v Financah v interesu razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic razkriva, kako je Banka Slovenije napačno ocenila višino bančnih izgub v NLB in NKBM, v posledici česar je Slovenija z razlastitvijo imetnikov podrejenih obveznic in predvsem z denarjem davkoplačevalcev zagotovila večjo kapitalsko ustreznost, kot je potrebna. Gorenjska banka, ki se kljub ugotovitvam Banke Slovenije ni dokapitalizirala, je tudi brez dodatnega kapitala po Kotnikovih navedbah dosegla (celo višjo od nujno potrebne) kapitalsko ustreznost. Primer Gorenjske banke naj bi torej dokazal, da bi tudi NLB in NKBM morali doseči, oziroma bi lahko, tudi brez dokapitalizacije z javnim denarjem, ali vsaj z manjšo dokapitalizacijo od dejansko izvedene dosegli potrebno kapitalsko ustreznost. Ne vem, ali ta Kotnikova teza drži, saj je usoda Gorenjske banke gotovo odvisna od usode Save in Merkurja, a nemara napačna predpostavka o Gorenjski banki ne izpodbija dejstva, da ocena višine bančne luknje ni bila strokovna in je gotovo bolj ali manj pretirana.

Nadaljujte z branjem→

V povezavi z mojim jutrišnjim komentarjem v Financah, kjer se sprašujem, kaj bo grška vlada v nedeljo dejansko vprašala Grke. O kateri verziji sporazuma? O tisti iz četrtka 25.6. (ki ga je vlada zavrnila) ali tisti iz torka 30.6., ki ga je vlada ob prošnji za pomoč ESM sprejela (z nekaj izjemami)? No, spodaj je referendumsko vprašanje. Vlada Grke sprašuje glede stare verzije, pri čemer bi volilci morali prebrati dva zahtevnejša strokovna ekonomska teksta. Uf.

The question:

The Greek people are asked to decide with their vote whether to accept the outline of the agreement submitted by the European Union, the European Central Bank and the International Monetary Fund at the Eurogroup of 25/06/15 and is made up of two parts which constitute their unified proposal:

The first document is entitled: Reforms for the completion of the current program and beyond and the second is Preliminary Debt Sustainability Analysis.

Whichever citizens reject the proposal by the three institutions vote: Not Approved / NO

Whichever citizens agree with the proposal by the three institutions vote: Approved /YES

Nadaljujte z branjem→

Joseph E. Gagnon piše o tem, katere ukrepe bo morala izvesti nova grška na poti monetarnega osamosvajanja po nedeljski referendumski morebitni odločitvi za izhod iz evra. In seveda pravilno ugotavlja, da se za uvedbo nove valute, za usklajeno spremembo vseh pogodb, dokapitalizacijo bank, učinkovito monetarno politiko (da ne podivja inflacija) in učinkovito fiskalno politiko z uravnoteženim proračunom ter pogajanja z upnicami glede prestrukturiranja dolga Tsiprasova vlada absolutno ne zdi kompetentna. Potrebna bo vlada narodne enotnosti s tehnično dobro podkovanimi eksperti.

With a referendum scheduled for Sunday and frantic negotiations spilling onto the front pages, the possibility of a Greek exit from the euro area, or Grexit, looms large. It is hard to see how Grexit could be avoided if the referendum results in a “no” vote. Such an exit is fraught with danger, yet it also holds hope for stronger economic growth in Greece over the next few years.

The current government in Greece does not instill much confidence in its ability to handle the technical challenges of Grexit. Indeed, Grexit would be disruptive even under the most competent and experienced of administrations.

Nadaljujte z branjem→

Že osnovni predlog, ki ga je po petih mesecih pritiskov grška vlada ponudila upnicam, je po mojem mnenju za Grčijo zelo slab. Zelo slab iz vidika negativnih učinkov na rast. Dvig davkov in zmanjšanje izdatkov pač po definiciji ne moreta zagnati rasti, ampak jo zavreta. Če obljubljene privarčevane oziroma z davki dobljene milijarde evrov fiskalne prilagoditve (2.7 milijard evrov v 2015 in za 5.2 milijardi evrov v 2016) prevedete v odstotke BDP, boste videli, da je grška vlada za letos obljubila dodatno stiskanje prebivalstva in gospodarstva v višini 1.5% BDP, naslednje leto pa v višini 2.8% BDP.

Če bi fiskalni multiplikator znašal 1, bi to pomenilo, da se bo zaradi tega dodatnega varčevanja letos in naslednje leto v enaki meri zmanjšal tudi grški BDP (skupaj za 4.3% BDP). Če pa vzamete fiskalne multiplikatorje, ki jih je leta 2013 izračunal IMF (in ko se je opravičil za napačna priporočila vladam, naj zategnejo past in varčujejo) in ki znašajo okrog 1.5, pa bo dodatno objubljeno varčevanje grške vlade z letošnjimi ukrepi odneslo za 2.25% BDP, z ukrepi v letu 2016 pa še za 4.2% BDP. To dodatno zahtevano varčevanje s strani trojke bo torej odneslo še za okrog 6.4% BDP (ob tem, ko je BDP v zadnjih sedmih letih že padel za 25%). Nadaljujte z branjem→

Dober predlog Benna Steila in Dinah Walker naj Grčija namesto zmanjšanja pokojnin za 1% BDP, kot zahteva IMF, raje zniža vojaške izdatke na raven povprečja Nato članic (za 0.75% BDP). Glavnina teh izdatkov gre tako ali tako francoskim in nemškim dobaviteljem.

But why would Europe do this? Why are European Union leaders resisting the referendum and refusing even to extend by a few days the June 30 deadline for Greece’s next payment to the IMF? Isn’t Europe all about democracy?

In January, Greece’s citizens voted for a government committed to ending austerity. If the government were simply fulfilling its campaign promises, it would already have rejected the proposal. But it wanted to give Greeks a chance to weigh in on this issue, so critical for their country’s future wellbeing.

Nadaljujte z branjem→

David Beckworth pravi, da ne. Kljub temu, da evrsko območje ni niti blizu optimalnemu denarnemu področju, pa po njegovem to ni bil odločilni problem za začetek razpadanja evrskega območja. Pač pa naj bi problem nastal zaradi napačnih politik ECB. In sicer naj bi ECB naredila dve veliki napaki glede monetarne politike. Leta 2008 naj bi po nepotrebnem še dvignila obrestno mero in tako sprožila recesijo. Podobno pa je leta 2011 ob šibkem okrevanju s prehitrim in nepotrebnim dvigom obrestne mere, namesto da bi po ameriškem vzoru začela s kvantitativnim sproščanjem, evrsko gospodarstvo ponovno pognala v recesijo. Dolžniške krize evrskih držav naj ne bi bilo, če bi ECB pravilno in dobro opravljala svoje delo. Nadaljujte z branjem→

Če ste slučajno spregledali ta odlični članek Tadeja Kotnika v Financah. V njem Kotnik opisuje, kako narazen so šle cenitve višine kapitalske luknje v domačih bankah in kasnejše dejansko stanje. Vendar ne zaradi dokapitalizacij bank. Kotnik opisuje, kako se je čudežno rešila Gorenjska banka, ki se je uprla odločbi Banke Slovenije glede potrebne dokapitalizacije in nenadoma od 328 milijonske luknje prišla do prekapitaliziranosti (16.6% kapitalska ustreznost) brez enega samega evra dokapitalizacije. In Kotnik opisuje, s kakšnimi disclaimerji se je ogradil Ernst & Young Svetovanje d.o.o. (in ne Ernst & Young Revizija d.o.o. !!!) od ocen izračunane kapitalske luknje.

Vse skupaj je še dodaten razlog, ki meče dolgo senco na sanacijo bank in ki zahteva razkritje metodologije in posamičnih vrednotenj posamičnih sredstev posamičnih bank v kronološkem zaporedju.
Nadaljujte z branjem→