Na današnjem sestanku ima svet ECB na voljo več opcij, kaj narediti glede zagotavljanja likvidnosti grškim bankam po preteku obstoječega programa pomoči (30. junij 2015). Lahko (1) zgolj ne poveča limita za izredno likvidnostno pomoč (ELA), (2) lahko ukine ELA, (3) lahko zahteva višja zavarovanja v zameno za likvidnostna sredstva bankam, (4) lahko zahteva zmanjšanje izpostavljenosti bank do državnih kratkoročnih obveznic, ali pa (5) lahko celo poveča ELA. Prve tri opcije pomenijo zaostritev finančne krize, nelikvidnost bank in zaprtje bank ter uvedbo kapitalskih kontrol. Četrta opcija pomeni zaostritev likvidnostne krize vlade, ki več ne bo sposobna izplačevati plač in pokojnin. Zadnja, peta opcija pa je zgolj teoretična, saj je v nasprotju z lastnimi pravili ter v nasprotju z interpretacijami pogodbe o EU. te opcije so spodaj bolj detaljno obdelane.

Za katero opcijo se bo odločila ECB? Glede na dosedanje izkušnje z ECB in če je že padla politična odločitev o izstopu Grčije iz evra, se bo ECB odločila za zaostritev likvidnostnih pogojev (torej za opcije 2, 3 in 4). Če evropski voditelji politične odločitve o grškem izstopu še niso sprejeli, pa je verjetno, da ECB danes ne bo naredila ničesar (opcija 1) in s tem dala prostor pogajalcem za možnost dogovora v naslednjih dneh.

Nadaljujte z branjem→

V dosedanjih pogajanjih z Grčijo po zmagi radikalne levičarske združbe Syriza, se je pokazalo, da inštitucije trojke delujejo usklajeno in da njihov namen ni bil pomagati grškemu prebivalstvu, spodbuditi okrevanja grškega gospodarstva ali ohraniti stabilnosti grškega bančnega sistema. Pač pa je bil edini namen prisiliti novo vlado pod vodstvom Syrize h kapitulaciji in sprejemu bolj ali manj enakovrednega sporazuma, kot je bil v veljavi do tedaj. Zgolj nekaj dni po konstituiranju nove vlade je ECB prevzela pobudo in sporočila, da grške banke več niso upravičene do rednega financiranja s strani ECB (z zastavo državnih vrednostnih papirjev). Namesto tega naj bi bile grške banke deležne zgolj izredne likvidnostne pomoči (ELA). (Razlika med redno in izredno likvidnostjo ECB je v tem, da pri prvi vse članice jamčijo za odobreno likvidnost, pri drugi pa zgolj nacionalna centralna banka; hkrati pa je ELA, čeprav jo daje nacionalna CB, limitirana v znesku in pogojevana z vsakokratno odbritvijo sveta ECB ter ima višjo obrestno mero).

Zakaj se je ECB odločila za tak korak, čeprav je imela na voljo drugačne opcije? Nadaljujte z branjem→

Morda bo 27. junij 2015 šel v zgodovino na podoben način kot 28. junij 1914. Takrat pred skoraj natanko 101 letom je Gavrilo Princip sprožil tisti usodni strel na avstrijskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda v Sarajevu. Takrat so si, po desetletju naporne diplomacije med velesilami, bosanske krize in balkanskih vojn, mnogi oddahnili. Kot da bi razelektrilo do skrajnosti naelektreno ozračje. Mesec za tem je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji, kar je eskaliralo v prvo svetovno vojno. Vzela je 16 milijonov življenj.

Z izstopom Grčije je bil morda sprožen tisti usodni strel za Evropo. Morda 27. junij 2015, ko so si mnogi evropejci, utrujeni od naporne diplomacije, pogajanj in demokratične odgovornosti, oddahnili ob grškem de facto izstopu iz evra in skorajšnjem bankrotu, prinaša začetek konca 65 let dolge evropske integracijske zgodbe. 65 let miru, sodelovanja in prosperitete. Z današnjim dnem postaja proces evropske integracije reverzibilen. Vsi ostali elementi (notranja razklanost, zunanji interesi, Rusija, ZDA, Kitajska …) so v zelo “ugodni konstelaciji”, da se ponovno “premešajo teritorialne karte”.

• Greek debt crisis is the Iraq War of finance – Ambrose Evans-Pritchard
• The Grexit Mechanism: What It Means For The Future Of the Euro – Karl Wheelan
• Greece’s secret weapon: Grexit would hurt Merkel most – Christopher Caldwell
• The Problem With a Small Europe – Katharina Pistor
• Who’s Speaking Up for the American Worker? – The New York Times
• ‘Lunch with the FT: Thomas Piketty’
• Fiscal multipliers in downturns and the effects of Eurozone consolidation – Gechert, Hughes Hallet & Rannenberg
• A Dangerous Combination: Bubbles and Debt – Noah Smith
• U.S. Monetary Policy: Avoiding Dark Corners – iMFdirect
• The big picture – Simon Wren-Lewis

Dober komentar Costasa Iordanidisa o tem, kako EU (za razliko od ZDA) ne samo ni sposobna zajeziti in rešiti panike zaradi bankrota državice z 2% deležem v skupnem BDP, pač pa je tudi mednarodno tretjerazredna, saj o njenih suverenih odločitvah dejansko odločajo v IMF.

Najbrž ste opazili, da je bil za Evropsko komisijo in evrske ministre ponedeljkov grški predlog “dobra osnova za pogajanje”, nato pa ga je v torek sesekljal IMF. Ne vem pa, če ste opazili, da evropski finančni ministri v zadnjih štirih dnevih pravzaprav sploh niso odločali. Razen o tem, da ne morejo odločati. Ker še nimajo mnenja. Čakali so, da jim mnenje povedo “tehnični strokovnjaki” trojke. In ko so tehnični birokrati IMF sesekljali predlog IMF (češ, da preveč temelji na povišanju davkov in premalo na znižanju izdatkov), evrski finančni ministri o tem spet niso imeli mnenja. Spet so čakali na izid pogajanj med tehničnimi strokovnjaki.

V bistvu evrski finančni ministri po nepotrebnem letajo v Bruselj in trošijo naš denar. Mnenja jim napišejo tehnični strokovnjaki. Ali še bolj natančno – mnenje jim pove IMF. IMF, ki je le z dobrimi 10% udeležen v kreditih do Grčije, odloča o usodi Evrope. Zakaj ne bi kar IMF-u prepustili tudi odločitve o Grčiji?

Nenavadno? Ne, le odraz nesposobnosti in tretjerazrednosti evropskih inštitucij in vodstev evrskih držav. Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Ob dogajanju v Grčiji, kjer si je ljudstvo naivno izvolilo vlado, da ga reši petletnega pekla v krempljih trojke in ki jo zdaj institucije trojke že peti mesec sistematično stiskajo ped za pedjo in zapirajo pipice ter na listu papirja z rdečo popravljajo ne dovolj ambiciozne predloge vlade, koliko bo od koga še izstisnila evrov, da poplača dolg do trojke, si velja še enkrat prebrati spodnji brilijanten opis trojke izpod prstov Črta Jakhla.

…in se še enkrat spomniti, da mafiji in IMF nikoli ne smeš biti dolžen. Oba sta enako brutalna izterjevalca.

Trojka v državo ne pride zato, da bi pomagala ljudstvu, temveč zato, da bi posojilodajalci še kdaj videli svoj denar. To je normalno, in tudi če se vam zdi grdo ali nemogoče, je še vedno tako.

Trojke ne zanima, ali gre več sredstev za boljše zdravstvo ali za politične prijatelje. Ne bo čez noč uvedla pravičnosti in poštenosti, ker to ni njen posel. Želi le tak proračun, v katerem ostane več za odplačilo dolga.

Vseeno ji je, koliko gre komu, dokler je skupna masa odhodkov manjša. Vseeno ji je, kaj, koliko in komu država pobere, da je le masa prihodkov večja.

Trojke ne zanima, kdo vlada. Zanima jo, ali se da z njim sodelovati, pri čemer sodelovanje pomeni tisto iz prejšnjega odstavka. …

Vir: Črt Jakhel, Finance

V grški drami, ki se – po tem, ko je IMF zavrnil predlog grških reform – nadaljuje v živo v Bruslju, se vse bolj jasno kaže pravi in edini interes upnic. Medtem ko je Grčija predstavila – za moje pojme – absolutno preveč varčevalen paket ukrepov, s katerimi bi letno iz shiranega gospodarstva in obubožanega prebivalstva dodatno izmolzla zahtevanih 2.7 (2015) in 5.2 milijard evrov (2016) več, da bi jih lahko vrnila IMF, in pri tem nekoliko bolj obremenila gospodarstvo, je IMF ta predlog zavrnil. In ga obrnil tako, da je višje breme prenesel iz korporacij (dvig stopnje davka na dobiček na 28% namesto na 29%; črtanje enkratnega davka na dobičke nad pol milijona evrov) na upokojence, kmete in podjetnike iz grških otokov (pospešeni dvig upokojitvene starosti na 67 let iz leta 2025 na 2022; ukinitev znižane stopnje DDV za prebivalce z otokov; črtanje znižane stopnje DDV za restavracije; ukinitev subvencij kmetom za gorivo). Tukaj si lahko ogledate IMF-ove popravke, vključno s slovničnimi, spodaj pa je povzetek sprememb IMF, objavljen v Ekathimerini.

Gre seveda za tipičen alanfordovski Superhik prijem: treba je jemati revnim, da bi dali bogatim. Ali pa za podoben prijem šerifa iz Nothinghama, če ste kdaj z otroci gledali risanko o Robinu Hoodu. Zadeva pa je še bolj perverzna: IMF želi ta denar, izpuljen od prebivalstva, zgolj za to, da poplača sebe. Briga njega za grško prebivalstvo ali za grško gospodarsko okrevanje. Želi le nazaj svoj denar in to takoj.

Nocoj bomo videli, koliko te superhikovske ideologije bodo od IMF podprli tudi finančni ministri načeloma suverenih evropskih držav. Bojim se, da v celoti.

Nadaljujte z branjem→