Skepsa ameriških ekonomistov do evra

No, tule pa je (ob evropski) še ameriška različica skepse ekonomistov proti uvedbi evra. Leta 2009 sta si dva evropska ekonomista, Lars Jonung and Eoin Drea, vzela čas za veliko raziskavo, v kateri sta pregledala odnos ameriških ekonomistov do uvedbe evra. In dobila sta impresivno listo znanstvenih in poljudnih člankov, ki sta jih komentirala v članku, objavljenem januarja 2010, z naslovom “It Can’t Happen, It’s a Bad Idea, It Won’t Last: U.S. Economists on the EMU and the Euro, 1989-2002“. Ugotovila sta, da niti eden izmed ameriških ekonomistov, ki je izhajal iz teorije optimalnega valutnega območja, ni imel pozitivnega mnenja o evru. Niti eden.

No, Jonung in Drea sta januarja 2010 sklenila, da so se ameriški ekonomisti … preprosto zmotili. Desetletje po uvedbi naj bi evro čudovito deloval, nič slabše od dolarja. Jonung in Drea:

Nadaljujte z branjem

Odprto pismo 331 evropskih ekonomistov proti uvedbi evra

No, to je za anale, kajti pisalo se je leto 1997, ko je 331 evropskih ekonomistov, na čelu z Geertom Reutenom, Keesom Vendrikom in Robertom Wentom, evropskim voditeljem poslalo odprto pismo, v katerem so jih opozorili, da projekt uvedbe evra v načrtovani obliki ne more biti uspešen. V šestih točkah so evropske voditelje opozorili, da je monetarna unija (evro) prez proračunske in fiskalne politike velika napaka, saj si s tem države omejujejo možnosti pri reagiranju na ekonomske šoke. Z monetarno unijo (evrom) bodo izgubile eno izmed dveh ključnih ekonomskih politik (monetarno), s paktom o stabilnosti in rasti pa močno omejile še uporabo fiskalne politike. In kot sklenejo, z evrom bodo države obsojene na politiko varčevanja in socialno trpljenje.

In veste kaj, kolegi ekonomisti so daljnega leta 1997 bili preroški. Imeli so prav. V vseh šestih točkah. In v oceni stanja, ki ga bo prinesel evro.

Hudič pa je, da boste tudi danes težko našli ekonomista (in prosim, ne omenjajte mi tega pajaca Lahovnika), ki bi pozitivno ocenil evropski program pomoči Grčiji, in da tudi danes ekonomisti zaman pišejo odprta pisma evropskim voditeljem, naj prenehajo z mučenjem Grčije. Ne pomaga. Politiki imajo svojo agendo in ne poslušajo.

Nadaljujte z branjem

(Tajno) poročilo o posledicah Grexita

An extensive report covering all the consequences of a Greek exit from the euro was compiled in secrecy over the last few weeks by a team of European Commission officials, Kathimerini has learned.

The report is currently housed in a safe a few meters from European Commission President Jean-Claude Juncker’s office on the 13th floor of the Berlaymont building in Brussels.

It was compiled toward the end of June by a team of 15 Commission officials, many of whom had previously had direct involvement in the Greek bailout programs. The report addresses some 200 issues that could arise from a Greek exit from the single currency, including potentially devastating social consequences.

One of the matters examined in the report is whether Greece would also be forced to leave the European Union, and therefore the Schengen Area, if it had to abandon the euro.

Nadaljujte z branjem

Grčija v Schäuble-Landu

Karl Whelan komentira, kako si Schäuble sproti izmišlja pravila oziroma namerno napačno interpretira obstoječa pravila EU. Denimo 125.1 člen EU pogodbe navaja kot pravni temelj, zakaj odpis dolga znotraj EU naj ne bi bil pravno dopusten. Kar je non-sense, kajti ta člen govori zgolj o tem, da nobena država ne sme prevzeti dolga druge države “brez medsebojnih finančnih garancij za skupno izvedbo specifičnega projekta“. Člen ne govori o tem, da si države ne bi smele posojati ali prestrukturirati dolgov. Prav tako pravila EU nikjer ne omenjajo možnosti izhoda iz evro območja, kar je prejšnja dva tedna Schäuble tako forsiral.

Kot lucidno ugotavlja Whelan, EU pravila pomenijo to, kar Schäuble hoče, da pomenijo (kot pri Alice v čudežni deželi). Pravilo št. 1 v Schäuble-Landu je, da je nemško stališče ukaz. Vrhovna dogma. Proti kateri ni dvoma. In kateri se ne sme upreti. Edino pravilo, ki ga je Tsiprasova Grčija dejansko prelomila, je, da ni ravnala tako, kot ji je naročila Schäublejeva Nemčija (in njeni poslušni sateliti). Razporeditev moči v EU pa omogoča, da lahko vsako takšno neposlušno državo, čeprav gospodar ni imel in nima prav – zlomijo – če se seveda ne imenuje Nemčija ali Francija.

Nadaljujte z branjem

Vikend branje

Kdo je ta Bernanke, da bi solil pamet Schäubleju in Merklovi?!

Ben Bernanke, prejšnji predsednik Fed, ki je tako dobro menedžiral ameriški izhod iz Velike recesije, se sprašuje, ali bo po sporazumu o grškem tretjem bailoutu evropskim voditeljem končno uspelo pripraviti široko gospodarsko okrevanje, ki bi kriznim državam, kot je Grčija, dalo razumne možnosti, da bi dosegle rast BDP in zaposlenosti ter fiskalne cilje.

Odgovor? Schäuble in Merklova ga ne želita slišati:

Unfortunately, the answers to these questions are also obvious. Since the global financial crisis, economic outcomes in the euro zone have been deeply disappointing.

Nadaljujte z branjem

Zakaj je ECB v Grčiji “zafušala”? Nenamerno ali politično?

ECB je včeraj sklenila, da po treh tednih zamrznitve ponovno dvigne obseg izredne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam, in sicer tokrat za 900 mio evrov. Večina komentatorjev se je tega ukrepa razveselila. Toda ukrep je napačen in bo še bolj spodbudil naval na banke in bančne avtomate. Zakaj?

Zato, ker z omejenim povečanjem ELA ECB signalizira grškim komitentom, da njihove vloge niso varne. Pravi ukrep ECB bi bilo sporočilo, da bo zagotovila “vso potrebno likvidnost“. Samo s tem bi pomirila komitente, da bodo lahko kadarkoli dvignili svoje vloge in omejila naval na banke. Zakaj torej ECB tega ni naredila? Zato, ker se iz svojih napak ni nič naučila? Ne, pač pa, ker, kot pravilno ugotavlja vodilni evropski strokovnjak za monetarno ekonomijo Paul DeGrauwe, ECB zasleduje politične cilje. Želi izvajati pritisk na grško vlado, da se bo “pravilno obnašala”. Ceno pa bodo plačali milijoni Grkov.

Nadaljujte z branjem

Teater absurda v Grčiji

Genialen komentar Marka Blytha o tem, zakaj upnice od Grčije zahtevajo absurdno nemogoče pogoje, za katere vsi vedo vnaprej, da jih nihče (ne samo Grčija) ne bi mogel izpolniti, in zakaj so pripravljene v grško luknjo vreči še 86 milijard evrov in po enem letu še sto milijard. Gre za igro absurdnih ponudb in protiponudb, danih z namenom, da bi jih druga stran zavrnila. Da bi druga stran prva pomežiknila oziroma prva pritisnila na sprožilec. Vendar ga ne. Zato se vložki v tem teatru absurda vrtoglavo dvigujejo. Vsi skupaj pa propadajo.

Now, forget for a moment how utterly absurd all this is. Discount for now quite how provisions such as the deregulation of the Greek bakery sector (really, it’s in there) and a rise in regressive taxes will produce a turnaround in growth and just say ‘it’s a deal’. Prime Minister Tsipras has gotten these things the creditors want through the Greek Parliament, so now what?

The end result of this deal is that the fifth-oldest economy in the world will end up with as much debt per capita as Japan, with almost none of it held domestically. As a result, on current assumptions this demand-shocked and credit-starved economy where almost 60% of its youth are unemployed will grow at 25% above its historical average for the next forty years while running a budget surplus of 3.5%, the proceeds of which will be handed over to foreigners and not go into investment.

Now, given that the people involved in this sad story are not idiots, why are they staging such a grand production of the Theatre of the Absurd? The answer is quite simple. Indeed, given that no one can seriously expect what is demanded of Greece to ever work, it’s the only answer possible.

Nadaljujte z branjem

Why German Economic Thought Made the Greek Crisis Inevitable

Kevin Baker's avatarTropics of Meta

“Contrary to popular misconception, rules were not meant to be broken”

Yesterday, after months of negotiations, Greece’s Syriza government relented to the demands of its creditors and offered a set of “reforms” in exchange for continued loans. This reform package, which essentially matches the content of the draft plan Greek voters voted down on Sunday’s referendum, will force the country to slash pensions, make further budget cuts, and adopt a series of regulatory changes designed to make the Greek economy more “competitive.”

In the lead up to Sunday’s referendum, many observers hoped that a decisive vote against the proposed measures would force the Troika—Greece’s creditor institutions, the European Commission, European Central Bank, and International Monetary Fund—to compromise their hardline stance in favor of continued austerity. The IMF’s announcement last week that Greece would need an additional €60 billion in debt relief and 20-year grace period on debt repayments seemed…

View original post 2,399 more words

Vernokrati (=verniki+tehnokrati) bodo rešili Grčijo, mar ne?

Trojka institucij si neizmerno želi, da bi v Grčiji Tsiprasovo radikalno vlado zamenjala vlada tehnokratov. Kajti, kot nenehno poudarjajo v Bruslju, potrebno je zagotoviti “lastništvo nad reformami” oziroma vlada bi morala “posvojiti reforme”. Ali še drugače rečeno, morala bi vanje verjeti. To pa lahko naredi le tehnična vlada, vlada tehnokratov. Paul Krugman je zadnjič skoval posrečen vzdevek takšnega profila: “faithocrats“, oziroma vernokrati = verniki + tehnokrati. Gre za tip ljudi, ki sicer ne vedo, kako svet dejansko deluje, vendar se lahko povsem prepustijo fantazijam o tem, kako naj bi deloval in nato vztrajajo pri teh fantazijah, ne glede na to, kako slabi so rezultati v realnosti.

Nadaljujte z branjem