Zakaj je ECB v Grčiji “zafušala”? Nenamerno ali politično?

ECB je včeraj sklenila, da po treh tednih zamrznitve ponovno dvigne obseg izredne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam, in sicer tokrat za 900 mio evrov. Večina komentatorjev se je tega ukrepa razveselila. Toda ukrep je napačen in bo še bolj spodbudil naval na banke in bančne avtomate. Zakaj?

Zato, ker z omejenim povečanjem ELA ECB signalizira grškim komitentom, da njihove vloge niso varne. Pravi ukrep ECB bi bilo sporočilo, da bo zagotovila “vso potrebno likvidnost“. Samo s tem bi pomirila komitente, da bodo lahko kadarkoli dvignili svoje vloge in omejila naval na banke. Zakaj torej ECB tega ni naredila? Zato, ker se iz svojih napak ni nič naučila? Ne, pač pa, ker, kot pravilno ugotavlja vodilni evropski strokovnjak za monetarno ekonomijo Paul DeGrauwe, ECB zasleduje politične cilje. Želi izvajati pritisk na grško vlado, da se bo “pravilno obnašala”. Ceno pa bodo plačali milijoni Grkov.

Poglejmo si, zakaj v primeru Hrčije ne gre za strokovno napako, pač pa za odločanje na podlagi političnih ciljev.

Učenje na napakah

Za lažje razumevanje pojdimo v leto 2011, ko so se začele špekulacije o nesolventnosti posameznih perifernih držav. Takrat je ECB, po dolgem oklevanju sporočila, da bo v okviru SMP programa “v omejenem obsegu” in “v omejenem obdobju” po potrebi odkupovala obveznice perifernih držav. Vendar to ni zmanjšalo špekulativnih napadov na obveznice posamičnih držav. Nasprotno, okrepilo je špekulacije. Trgi so se umirili šele septembra 2012, ko je ECB uvedla program OMT, v katerem se je zavezala, da bo časovno neomejeno in v neomejenem obsegu odkupovala obveznice držav. Šele s tem so trgi dobili občutek, da ECB z vso svojo “municijo” stoji za državami z evrom. Torej, da v skladu s svojim mandatom (in kot vsaka druga centralna banka) deluje kot “posojilodajalec v skrajni stiski” (lender of last resort). ECB se je v tem primeru naučila iz svojih preteklih napak in  sprejela pravo odločitev.

Odločanje na podlagi političnih ciljev

Grška bančna kriza se je dejansko začela v začetku februarja letos, ko je ECB sklenila, da grškim bankam omeji običajni dostop do likvidnosti (prek zastave nacionalnih državnih obveznic). ECB je to naredila, ko med novo grško vlado in trojko ni prišlo do dogovora o nadaljevanju programa pomoči. ECB je sklenila, da lahko grška centralna banka poslovnim bankam odobrava zgolj izredno likvidnostno pomoč, katere višino pa določa ECB. ECB je s tem ukrepom povzročila paniko med komitenti grških bank, ki so začeli množično dvigovati denar oziroma ga prenašati v tujino. Od februarja do konca junija letos so grški komitenti iz bank pobrali za 30 milijard evrov vlog. ECB pa je tedensko sproti prek ELA dozirala likvidnost grških bank na podlagi tega, koliko vlog so izgubile.

Zakaj je ECB uporabila ta ukrep? Zato, ker je šlo za čisto politično odločitev. Spomnite se, kako je ECB prisilila Irsko v sanacijo bank (dejansko v sanacijo nemških, francoskih in drugih bank, ki so nasedle s posojili irskim bankam). Spomnite se, kako je k temu prisilila tudi Španijo in Portugalsko. V vseh primerih je nacionalno ministrstvo za finance prišel supertajni dopis predsednika ECB, da bo ECB omejila izredno likvidnostno pomoč nacioanlnim bankam, če država ne bo kooperativna glede sanacije bank. V primeru Grčije pa je ECB želela disciplinirati novo vlado pod vodstvom Syrize, da podaljša sporazum, ki je bil za grčijo škodljiv in proti kateremu je Syriza usmerila vse svoje napore. Šlo je za čisto politično dejanje.

Ko je Tsipras konec junija sklical referendum, pa je ECB zamrznila zgornjo mejo ELA likvidnosti grškim bankam, zaradi česar je grška vlada morala banke zapreti in uvesti kapitalske kontrole. To je bilo skrajno politično dejanje. Varoufakis ga je označil kot teroristični akt proti Grčiji, katerega namen je bil prestrašiti grške volilce, da ne bi glasovali proti predlogu sporazuma.

No, in po tem, ko je ta ponedeljek grška vlada končno kapitulirala pod pritiskom ECB, EK in IMF je ECB odmrznila zgornjo mejo ELA in jo povečala za 900 mio evrov. Določitev zgornje meje namesto neomejenosti likvidnostne pomoči grškim bankam je ponovno tak politični ukrep, katerega namen ni stabilizacija grških bank, pač pa disciplinirati grško vlado, da bo sprejemala ukrepe v skladu z alinejami vsiljenega programa. DeGrauwe:

These are first principles of how a central bank should deal with a banking crisis. I would be very surprised if the very intelligent men (and one woman) in Frankfurt did not know these first principles. This leads me to conclude that the ECB has other objectives than stabilizing the Greek banking system. These objectives are political. The ECB continues to put pressure on the Greek government to behave well. The price of this behavior by the ECB is paid by millions of Greeks.

Prav ta političnost ECB ob njeni neizmerni moči je zaskrbljujoča. ECB lahko danes na kolena spravi katerokoli članico evro območja, če ji ni všeč njena vlada ali če ta ni “dovolj” kooperativna. Zdaj vemo, da ECB ne samo, da to moč ima, ampak da jo tudi rada zlorablja. In pri tem nikomur ne odgovarja.

3 responses

  1. “Prav ta političnost ECB ob njeni neizmerni moči je zaskrbljujoča. ECB lahko danes na kolena spravi katerokoli članico evro območja, če ji ni všeč njena vlada ali če ta ni “dovolj” kooperativna. Zdaj vemo, da ECB ne samo, da to moč ima, ampak da jo tudi rada zlorablja. In pri tem nikomur ne odgovarja.”

    Končno boste počasi dojeli za kaj se gre. In ko boste, boste počasi tudi razumeli slovensko politično in gospodarsko krizo. In igro za naslovi dnevnih medijev, ki v resnici poteka.

    Je pa še ena stvar. Večina zahodnih demokracij je praktično nesolventna še posebej če dodamo nekrite obveznosti iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. En velik del teatra, ki ga gledamo je namenjen temu, da odvrne pozornost od resničnega problema. Ker, če bi se ta izpostavil v vsej svoji velikosti, bi se ves zahodni finančni sistem razsul, ko hiša iz kart.

    Včasih imam občutek, da se gre samo še za to, kdo bo zdržal dlje od svojega globalnega konkurenta. Se bo prej začela nova kriza na zahodu ali se bo prej sesul kitajski “shadow-banking sector”? Bo počil prej balon nesolventnosti ameriškega “municipal debt” in nekritih penzijskih in zdravstvenih obveznosti ali bo počepnila Rusija zaradi nižjih prihodkov nafte? Se bo prej sesul japonski obvezniški trg ali trg obveznic evropskih perifernih držav?

  2. Zerohedge je danes to ( http://www.zerohedge.com/news/2015-07-16/why-germany-would-prefer-grexit-debt-forgiveness) lepo pojasnil:

    “Spain has over $1.0 trillion in debt outstanding… and Italy has €2.6 trillion. These bonds are backstopping tens of trillions of Euros’ worth of derivatives trades. A haircut or debt forgiveness for them would trigger systemic failure in Europe.

    EU banks as a whole are leveraged at 26-to-1. At these leverage levels, even a 4% drop in asset prices wipes out ALL of your capital. And any haircut of Greek, Spanish, Italian and French debt would be a lot more than 4%.

    Remember, at the end of the day, it’s all about the big banks’ derivative exposure, NOTHING else. This is what has driven every Central Bank action since 2008. And it’s what will drive Europe’s future negotiations for a 3rd Greek Bailout.”

%d bloggers like this: