• Death by Debt: My Response to The German Finance Ministry – Jeffrey Sachs
• Rule, Germania – Harold James
• Bailout Money Goes to Greece, Only to Flow Out Again – New York Times
• Why Greece’s Lenders Need to Suffer – Adam Davidson
• IMF Gets Smart About Greece – Mohamed A. El-Erian
• Econ 101: Chicago? M.I.T.? Nope, Berkeley’s on Top – Noah Smith
• Trends and cycles in China’s macroeconomy – Vox EU
• China’s New Normal Is in the Making – FRBSF
• The Secret to a Great Economy – Noah Smith
• What the leaked Fed forecasts tell us – Gavyn Davies
• Should Emerging Markets Fear A Fed Lift-Off? – Econbrowser
• Why Conservatives Are So Desperate to Debunk One Chart – David Dayen
• Still Too Big to Fail – Simon Johnson
• The Profit-Sharing Economy – Laura Tyson

Ivan Kral je kajpak tisti Čeh, ki je v rosnih letih postal Američan in še malo kasneje vzel v roke kitaro ter se podal na pot po njujorških klubih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Saj se spomnite: New York Dolls, Kiss, pa pozneje Ramones, Patti Smith, Television … Širše znan je Kral postal s Patti Smith Group (na albumu Wawe je njegova Dancing Barefoot), kasneje pa je med drugim sodeloval z Iggyjem Popom (BangBang); danes živi med Albornom (Michigan) in Prago.

Pred današnjim koncertom Patti Smith v Križankah priporočam intervju, ki ga je Vojko Flegar pred leti naredil z Ivanom Kralom. Brez njega ne bi bilo ‘Dancing barefoot’.

ivankral.mp3

Pred nedeljskim koncertom

Neil Irwin je v New York Timesu izpostavil veliko pomoč slovenskega finančnega ministra Mramorja (s predlogom o planu B za grški izstop) pri veliki nemški zmagi nad Grčijo in nad vsemi neposlušnimi evrskimi državami. Z nemško zmago je prevladala nemška konzervativna doktrina, da se krize povpraševanja ne rešuje s povečevanjem javnih izdatkov, pač pa z zategovanjem pasu in deregulacijo trga dela.

Ta doktrina sicer nima podlage v nobeni ekonomski teoriji. In tudi v praksi ne deluje. Nasprotno. Teoretsko in empirično dokazano poglablja recesijo in pozvroča socialno bedo. Natanko to je naredila tudi v Grčiji v zadnjih petih letih. Toda Nemčija (s svojimi lakaji) je pač močnejša. In Grčijo bodo še tretjič zapored fiskalno waterboardali, posilili in zadavili. Toda Mramor si je morda prislužil, da se bo naslednjič v pavzi srečanja evroskupine morda lahko pridružil izbranemu krogu hardlinerjev okrog Schäublejevega vozička, ob boku finskemu ministru Alexandru Stubbu.

Nadaljujte z branjem→

The Guardian ima zanimiv prispevek o spreminjanju politične krajine v Skandinavskih državah. Na eni strani kozmopolitanska levica, ki v skrbi za solidarnost dopušča tudi masovne imigracije tujcev, na  drugi pa skrajno desne stranke s koreninami neonacizma, ki se “borijo” za interese odtujenega, pozabljenega delavskega interesa. Oziroma kot je povzela švedska policistka, ki je prišla na shod skrajne desne stranke Švedski demokrati, političnega meteorita na Švedskem:

Instead of taking more and more people in, we have to take better care of the people who are already here. […] We have housing shortages that mean our young people are trapped living with their parents. If times are tough and the state doesn’t have money, we have to think about our own people.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Nedavno sem potreboval servisno storitev in preko spleta sem poiskal nekega ne preveč oddaljenega izvajalca. Prišel je dokaj hitro, korektno opravil storitev in v nekaj dneh poslal račun z vsemi potrebnimi davki (9,5 % DDV). Za dobro uro izgubljenega časa in praktično brez porabe materiala, je bil račun sicer dokaj visok, 100 evrov, a tudi v to v skladu s cenikom za tovrstne storitve. Formalno torej nobenih razlogov za kako pripombo. Pa vendar.

Med opravljanjem storitve je kar nekaj časa namenil pritoževanju nad požrešno državo, ki naj bi mu pobrala kar dve tretjini zaslužka. Takšno pritoževanje seveda ni nič izjemnega, nihče ne plačuje rad davkov, vedno so previsoki, denar pa porabi nekdo tretji, neupravičeno, seveda.

Nadaljujte z branjem→

Kot pravilno ugotavlja Shahin Vallee v New York Timesu, je nasilno kapituliranje Grčije zlomilo tisto krhko politično ravnotežje med Nemčijo in Francijo, ki je držalo skupaj evropsko integracijo zadnjih 60 let. Nemčija je z ultimativnim, militantnim pritiskom na Grčijo prek evropskih institucij in ECB demonstrirala ostalim članicam, kaj jih čaka, če se bodo upirale pravilom, ki jih je postavila Nemčija. Nemčijan je postavila nov temelj prihodnje monetarne unije: “beggar thy neighbor” merkantilizem z za večno zamrznjenimi tečaji, kjer se trgovinska neravnotežja razrešujejo izključno s fiskalnim konzervatizmom. Ta “nesrečna poroka” pa za Francijo, ki je šla v monetarno unijo z romatično idejo diskrecijske fiskalne politike v keynesianskem okolju, ni več prijetna in kmalu tudi ne več znosna.

Razpad evra na najmanj dva dela je tako neminovno pred nami. Na nemški del (Nemčija, baltske države, Nizozemska, Avstrija in Slovaška) ter južni del okrog Francije. Komu se bo pridružila Slovenija? Nadaljujte z branjem→