Masovna imigracija ali več socialne države? Je to res izbira?

The Guardian ima zanimiv prispevek o spreminjanju politične krajine v Skandinavskih državah. Na eni strani kozmopolitanska levica, ki v skrbi za solidarnost dopušča tudi masovne imigracije tujcev, na  drugi pa skrajno desne stranke s koreninami neonacizma, ki se “borijo” za interese odtujenega, pozabljenega delavskega interesa. Oziroma kot je povzela švedska policistka, ki je prišla na shod skrajne desne stranke Švedski demokrati, političnega meteorita na Švedskem:

Instead of taking more and more people in, we have to take better care of the people who are already here. […] We have housing shortages that mean our young people are trapped living with their parents. If times are tough and the state doesn’t have money, we have to think about our own people.

Proces vzpona nacionalne desnice je značilen za vse nordijske države (Švedski demokrati, Danska ljudska stranka, Stranka Fincev). Z zavzemanjem za “blaginjski nacionalizem” je nacionalistična desnica “ukradla zgodbo” socialni demokraciji. Zavzema se za več socialne države za “domačine” in za manj sredstev za imigrante, begunce in azilante. In pri tem trka na odprta vrata delavskih množic, ki so prizadete zaradi krčenja socialne države in zmanjševanja nadomestil za brezposelnost zaradi proračunskega varčevanja, in ki to vidijo kot neposredno posledico povečanih socialnih in političnih imigracij, povezanih predvsem z odprtostjo meja za prost pretok delovne sile v EU.

Toda sta več socialne države za “domačine” in masovna integracija tujcev res alternativi? Ali socialna država resnično trpi zaradi tega, ker prihaja vse več tujcev v Skandinavske države? Socialna država na Švedskem je bila v veliki krizi že sredi 1980. let, ko imigracije še niso bile problem. So povečani izdatki za politične in socialne imigrante res v neposredni korelaciji z zmanjševanjem socialnih izdatkov za “večinsko”, “domače” prebivalstvo?

Ne. Odgovor je v staranju prebivalstva, v premiku težišča demografske piramide navzgor. Ker pada nataliteta, se povprečna starost prebivalstva trendno zvišuje. Hkrati se povečuje življenjska doba. Tako pridemo do preprostega dejstva, da vse manj zaposlenih vplačuje prispevke za pokojnine ter univerzalne zdravstvene in ostale storitve socialne države za naraščajoč delež starejšega prebivalstva. To ni v skoraj nobeni povezavi z imigranti. Slednji kvečjemu povečujejo “bazo” zaposlenih, ki vplačujejo v socialne blagajne. Ker so mlajši in ker imajo višje stopnje natalitete, dejansko vplačujejo več v socialne blagajne, kot iz njih dobijo. Imigranti, ki so zaposleni, dejansko zmanjšujejo socialne težave za starejše “domače prebivalstvo”.

Nacionalni desnici samo uspeva negativne trende v družbi, ki so posledica strukturnih premikov v staranju prebivalstva, zelo uspešno prevaliti na imigrante in iz tega kovati veliki politični kapital.

Toda ne glede na to tipično politično prevaro, ki se je pri nas denimo poslužuje predvsem Slovenska demokratska stranka, je desjtvo, da vzpon nacionalistične desnice postaja evropski problem. Kajti prinaša ksenofobijo, zapiranje meja za pretok delovne sile med članicami EU ter za postavljanje – ne samo institucionalnih, pač pa fizičnih – zidov za imigrante. Od Madžarske do Skandinavije.

Vzpon nacionalizma ob podaljševanju sedanje krize oziroma mizernega okrevanja postaja strašljiva reminiscenca poznih 1920. in 1930. let. Toda odgovor na to ni v političnih deklaracijah o zaskrbljenosti nad problemom ali prepričevanju “domačih” volilcev, zakaj je do tega prišlo. Pač pa je edini izhod iz tega v hitrejšem izhodu iz krize, močnejšem gospodarskem okrevanju in ustvarjanju novih in dobro plačanih delovnih mest. Višja rast bo napolnila socialne blagajne, dobro plačana delovna mesta pa bodo povrnila blaginjo, gotovost in samozavest “domačega prebivalstva” ter seveda zmanjšala tudi potencialne socialne probleme in kriminaliteto pri imigrantskem prebivalstvu. Odgovor je predvsem v ekonomiji.

One response

  1. Če še malo dlje razmišljamo pa lahko vidimo, da problem ni v staranju prebivalstva in višanju delovne dobe do že neznosno visokih ravni, ampak predvsem v moči kapitala, ki se vse bolj izvzema iz državnega nadzora in čigar lastniki ne plačujejo niti zakonsko predvidenih zneskov v državno blagajno. Koliko trlijonov evrov letno izpuhti v razne oaze samo v Evropi na tak način, da preostalega sveta sploh ne omenjamo?

    Se strinjam da so nacionalisti, še bolj pa njihovi volivci pošteno zmedeni, prestrašeni, predvsem pa nevedni. Da ne poznajo osnovnih statistik in dejanskih finančnih plusov in minusov migracije. Za starajočo družbo so odprta vrata relativno mladim in izobraženim migrantom lahko nekakšna začasna rešitev. A vsi se tega ne moremo iti, sploh pa ne zaprte in “tranzitne” države kot je Slovenija. Najmanj kar je treba je odpreti vrata distibucijskim vprašanjem znotraj kapitalizma, vprašanjem o dejanski obremenitvi lastnikov kapitala (tudi za ceno rasti), drugače bomo vsi ostali vse bolj obremenjeni, nacionalizem in celo neonacizem pa bosta veselo naraščala.

    Nacionalizem se krasno poda trenutnemu ustroju EU. Cilj EU je namreč ustvarjanje šibkih držav, ki se šibijo pod težo lastnih in tujih kapitalskih interesov. A kapital se nacionalizma ne boji, celo podpira ga, kajti nacionalizem vse kapitalistične in vse družbene probleme prevaja v jezik nacije, rase, vere, itd… Ni kaj, to je veliko bolje od Syrize. Zdaj pa vidimo, da se izključevalni nacionalizem širi celo na severu EU, kjer jim je “najlepše”, kaj šele drugje. A EU idioti se ga očitno še ne bojijo in ga ne jemljejo resno.

%d bloggers like this: