Noah Smith “The Sanders Case for More Spending and Faster Growth“:
[…] However, in the recent debate surrounding the economic proposals of presidential candidate Bernie Sanders, a small number of economists have started suggesting a very different justification for stimulus. Their idea: Stimulus does something more fundamental to the economy by raising long-term productivity.
Stanko Štrajn
V Državnem zboru, na Vladi in v slovenskih medijih zasledimo mnogo razpravljanja o grozečih nevarnostih, ki grozijo Sloveniji in njenemu prebivalstvu. Prav neverjetno je, kako se kar naprej bojimo vsega, razen zavajanja, laži ali neznanja najvišjih predstavnikov slovenske izvršne in zakonodajne oblasti.
V dnevniku z dne 23. 2. 2016 v članku:« Drugega tira z javnim denarjem ne bo«, preberemo, da je rezultat peturne razprave na združenih odborih za infrastrukturo in za gospodarstvo spoznanje, da drugi tir Divača – Koper nujno potrebujemo in da se ga torej splača zgraditi, vendar se tega projekta ne bomo lotili na način, ki je za državo najugodnejši, ker je najenostavnejši, najcenejši in najhitrejši. Predlogu, ki jasno sledi iz ekonomske študije, ki so jo pripravili ekonomisti in strokovnjaki za gradnjo železnic, na čelu z dr. Jožetom P. Damijanom, da naj drugi tir zgradi država na enak način kot avtoceste, to je po modelu naročila v mandatnem razmerju s prevzemnikom naročila, na primer DARS-om, odločno nasprotujeta ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za finance, ker se bojita, da bi z gradnjo na način, kot smo zgradili avtoceste, povečali javni dolg.
Tadej Kotnik tudi tokrat pedantno in brilijantno secira laž za lažjo Banke Slovenije in nekaterih “kvalificiranih” komentatorjev glede bančnega sanacijskega “natega tisočletja” in njegovega bajeslovnega učinka na gospodarsko rast in zniževanje cene zadolževanja. Nekaj zanimivih izsekov je spodaj, preberite cel komentar v Financah:
»Slovenijo je sanacija bank decembra 2013 izvlekla iz recesije«
Takšne »logično zveneče« neresnice so bile v zadnjih dveh letih že stokrat ponovljene o BDP Slovenije, ki naj bi ga iz upadanja v rast preusmerila sanacija bank decembra 2013. To nam že dve leti zatrjujejo vodilni Banke Slovenije (BS), ker sem v tem časniku že prikazal podatke Sursa in Eurostata, ki so povsem nezdružljivi s tem zatrjevanjem […, pa me je razžalostilo, ko je 11. februarja v oddaji Tarča na nacionalni televiziji še Goran Novković, svetovalec direktorja GZS, zatrdil, da naj bi »ravno po sanaciji bank doživeli gospodarsko rast«.
[…] ne, sanacija bank ni bila tista, ki je izvlekla Slovenijo iz recesije; te je bilo konec že devet mesecev prej…
Tja, kljub vsem skrbem nemških ekonomistov tudi v Nemčiji (enako kot drugod po svetu), kot kaže še sveža študija, uvedba minimalne plače ni prinesla negativnih učinkov. Zaposlenost se ni zmanjšala, brezposelnost se ni povečala. Zgodilo se je nasprotno, zaposlenost se je povečala. Zmanjšalo se je le število prekernih zaposlitev v obliki “mini dela”, in sicer večinoma zaradi njihove prekvalifikacije v redno zaposlitev.
Since 1 January 2015 a statutory minimum wage of 8.50 per hour applies in Germany. In 2014 between 4.8 and 5.4 million employees still earned a lower hourly wage. Even if it cannot yet be stated exactly how many employees benefitted from the introduction of the minimum wage, above-average wage increases in the classical low-wage sectors indicate significant effects of the introduction of the minimum wage. Even collective bargaining policies benefitted from the introduction of a minimum wage and contributed to the further increase of the lowest wage groups.The negative effects on the labour market that were predicted by many economists did not materialise. On the contrary, employment in Germany has seen a continuous increase. Merely the so-called ‘mini jobs’ (a special form of marginal part-time employment) show a strong decline, but many of these were transformed into regular jobs requiring social insurance.
New York Times je lepo povzel v grafiki, kako je Jeb Bush za svojo medlo in proslulo kandidaturo za republikansko nominacijo za predsednika v zrak dobesedno pognal 130 mio dolarjev. Pfuh, in je šlo 10 mio za konzultante, dobrih 8 mio za osebje … ter celih 84 mio za “pozitivno oglaševanje”. Torej za ustvarjanje “pozitivne podobe” Jeba Busha.
Pri tem je zanimivo, kako Jeb Bush ni nikoli pomislil, da bi si – če že ne oddaja dovolj pozitivnih vibracij – lahko pozitivno podobo pri volilcih izgradil na bistveno bolj učinkovit način. Da bi denimo posnemal Billa Gatesa ali pa Boruta Pahorja.
David Dayen v New Republic obrne puščico proti prominentnim liberalnim ekonomistom iz vrst predsednikov Sveta ekonomskih svetovalcev demokratskim predsednikom, ki so napadli Friedmanovo študijo glede učinkov programa Bernieja Sandersa. Dayen pokaže na njihove lastne napačne napovedi v preteklosti. In pravi, da njihovo argumentiranje iz piedestala avtoritete ni na mestu ter da naj tisti, ki nima nobenega greha, prvi vrže kamen.
Far too much of the Democratic primary has been consumed with determining the boundaries of what is and is not serious. Four former chairs of the Council of Economic Advisers under Presidents Clinton and Obama provided the latest example this week, writing an open letter to castigate a fellow economist, Gerald Friedman of the University of Massachusetts-Amherst.
Friedman conducted a study of how the economy would react over the next ten years if Bernie Sanders’s entire program—free college, universal health care, new infrastructure spending, an expanded Social Security, the works—were adopted. And it included some very optimistic numbers: the creation of 26 million jobs over the next ten years, annual economic growth of 5.3 percent, and a return of the labor force participation rate back to 1999 levels. The Sanders campaign didn’t appear to solicit the Friedman study, but it has been citing it to the media.
Znova aktualno
Popolnoma nič nimam proti računovodjem. Nasprotno, izjemno cenim njihovo dejavnost. Toda to še ne pomeni, da bi vodenje države ali podjetja smeli prepustiti računovodjem, načrtovanje razvoja države ali podjetja pa računovodski logiki. In prav to se nam je kolektivno zgodilo. Razvojno vizijo držav je nadomestila računovodska. *
View original post 1,196 more words
Huh, nekateri rabijo res dolgo časa, da se jim zaiskri v glavi. IMF-u se je zaiskrilo že leta 2012 in nato dokončno 2014. OECD pa je kot glavni promotor fiskalnega varčevanja za vsako ceno (austerity) vztrajal vse do zdaj. V pravkar izdanem Interim Economic Outlook, OECD v apelu k “nujni politični akciji” poziva države naj zaženejo kolesje fiskalne politike. Zakaj? Ker so nenadoma morali znižati že itak kilave napovedi gospodarske rasti za letos za pol odstotne točke in ker so ugotovili, da monetarna politika sama ne more zagnati gospodarskega kolesja. Aja, pa strukturne reforme tudi ne dajejo uspeha oziroma so “izgubile zagon”.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.