Ko tudi slepa kura zrno najde: OECD na pomoč kliče fiskalno politiko

Huh, nekateri rabijo res dolgo časa, da se jim zaiskri v glavi. IMF-u se je zaiskrilo že leta 2012 in nato dokončno 2014. OECD pa je kot glavni promotor fiskalnega varčevanja za vsako ceno (austerity) vztrajal vse do zdaj. V pravkar izdanem Interim Economic Outlook, OECD v apelu k “nujni politični akciji” poziva države naj zaženejo kolesje fiskalne politike. Zakaj? Ker so nenadoma morali znižati že itak kilave napovedi gospodarske rasti za letos za pol odstotne točke in ker so ugotovili, da monetarna politika sama ne more zagnati gospodarskega kolesja. Aja, pa strukturne reforme tudi ne dajejo uspeha oziroma so “izgubile zagon”.

“Global growth prospects have practically flat-lined, recent data have disappointed and indicators point to slower growth in major economies, despite the boost from low oil prices and low interest rates,” said OECD Chief Economist Catherine L. Mann. “Given the significant downside risks posed by financial sector volatility and emerging market debt, a stronger collective policy approach is urgently needed, focusing on a greater use of fiscal and pro-growth structural policies, to strengthen growth and reduce financial risks.”

The Interim Economic Outlook calls for a stronger policy response, changing the policy mix to confront the current weak growth more effectively. It points out that sole reliance on monetary policy has proven insufficient to boost demand and produce satisfactory growth, while fiscal policy is contractionary in several major economies and structural reform momentum has slowed.

The Outlook suggests that a stronger fiscal policy response, combined with renewed structural reforms, is needed to support growth and provide a more favourable environment for productivity-enhancing innovation and change, particularly in Europe.

“With governments in many countries currently able to borrow for long periods at very low interest rates, there is room for fiscal expansion to strengthen demand in a manner consistent with fiscal sustainability,” Ms Mann said. “The focus should be on policies with strong short-run benefits and that also contribute to long-term growth. A commitment to raising public investment would boost demand and help support future growth,” Ms Mann said.

Vir: OECD

Ob teh izjavah se človek z ekonomsko izobrazbo sprašuje, ali so ti gospodje in gospe iz OECD nenadoma padli iz lune. Danes odkrivajo toplo vodo oziroma tisto, kar spada v temeljno znanje študentov ekonomije že vsaj 60 let oziroma brez česa ne morejo narediti izpita pri makroekonomiji 2 v 2. ali 3. letniku ekonomskega študija. Človek se sprašuje, kakšne ekonomske analfabete ali pak ideološko indoktrinirane “reagonomiste” so na OECD zaposlovali kot glavne ekonomiste do sedaj in ali je morala priti Catherine Mann za glavno ekonomistko, da vsem razloži osnove ekonomije.

No, Mannova je včeraj v prezentaciji pokazala tudi to spodnjo sliko, ki (v levem panelu) kaže učinke 0.5% povečanja javnih izdatkov vseh članic OECD na njihovo rast v prvem letu. Učinek na gospodarsko rast že v prvem letu seveda presega povečanje javnih izdatkov (fiskalni multiplikator!, ki ga zna izpeljati in izračunati vsak študent pri makroekonomiji). V desnem panelu pa Mannova ideološkim zategnjencem pokaže vpliv povečanja javnih izdatkov na javni dolg glede na BDP: in jasno, povečanje javnih izdatkov za 0.5% BDP, sicer poveča javni dolg, toda, ker to pospeši gospodarsko rast za bolj, kot so se povečali izdatki, se razmerje med javnim dolgom in BDP posledično zmanjša. Ali drugače rečeno, večje javno trošenje za infrastrukturne investicije izboljšuje dolgoročno vzdržnost javnih financ. Huh, Eureka!

Collective fiscal action promotes growth and fiscal sustainability 17 1st year effects of a ½ per cent of GDP public inves...

Vir: OECD

Pred dvema letoma je to isto, na nekoliko bolj sofisticiran način pokazal že IMF v WEO 2014, kjer je IMF apeliral na države naj vklopijo fiskalno politiko in povečajo infrastrukturne investicije. IMF je v WEO 2014 dal dve pomembni sporočili za fiskalne jastrebe. Prvič, teh javnih investicij države ne smejo financirati tako, da bi zmanjšale druge izdatke (proračunsko nevtralno financiranje), pač pa prek povečanja javnega dolga, ker imajo seveda tudi drugi javni izdatki multiplikativne učinke. Glejte spodnjo sliko.

Ob tem fiskalni jastrebi, zaradi neznanja ali ideološke zaslepljenosti, običajno ponorijo in kot kura brez glave skačejo do stropa, toda študenti pri makroekonomiji 2 že na tretjem predavanju znajo izpeljati multiplikator proračunsko nevtralnega finaciranja (ki je po definiciji enak 1 (če so vsi izdatki homogeni)) in je seveda bistveno manjši od multiplikatorja v primeru povečanega proračunskega deficita.

IMF_Multiplikator_1In drugo sporočilo IMF je bilo, da se kljub povečanju deficitov zaradi financiranja povečanih javnih izdatkov javni dolg glede na BDP zmanjša, ker pač javni izdatki zaradi učinka multiplikatorja v koeficientu dolg/BDP bolj povečajo BDP v imenovalcu kot dolg v števcu. Poglejte spodaj:

IMF_Multiplikator_2

Vir obeh slik: IMF, WEO 2014

Huh, včasih se res počutim skrajno bedasto, da je treba takšne osnovne stvari sploh še razlagati odraslim ljudem. No, zadnjič sem poskušal to razložiti Mramorju, pa mislim, da ni razumel. In kot kaže tudi primer OECD, ECB, Evropske komisije in precej evropskih finančnih ministrov: kadar si nekdo nadane ideološka očala ali si zamegli razum z računovodsko vizijo, ne pomaga noben razum ali ekonomska abeceda, ki jo učimo študente.

Stupidnost je nesmrtna.

 

 

%d bloggers like this: