Laži, laži, Banka Slovenije in velik nateg

Tadej Kotnik tudi tokrat pedantno in brilijantno secira laž za lažjo Banke Slovenije in nekaterih “kvalificiranih” komentatorjev glede bančnega sanacijskega “natega tisočletja” in njegovega bajeslovnega učinka na gospodarsko rast in zniževanje cene zadolževanja. Nekaj zanimivih izsekov je spodaj, preberite cel komentar v Financah:

»Slovenijo je sanacija bank decembra 2013 izvlekla iz recesije«

Takšne »logično zveneče« neresnice so bile v zadnjih dveh letih že stokrat ponovljene o BDP Slovenije, ki naj bi ga iz upadanja v rast preusmerila sanacija bank decembra 2013. To nam že dve leti zatrjujejo vodilni Banke Slovenije (BS), ker sem v tem časniku že prikazal podatke Sursa in Eurostata, ki so povsem nezdružljivi s tem zatrjevanjem […, pa me je razžalostilo, ko je 11. februarja v oddaji Tarča na nacionalni televiziji še Goran Novković, svetovalec direktorja GZS, zatrdil, da naj bi »ravno po sanaciji bank doživeli gospodarsko rast«.

[…] ne, sanacija bank ni bila tista, ki je izvlekla Slovenijo iz recesije; te je bilo konec že devet mesecev prej…

Moj komentar: Slovenijo so tedaj iz recesije, kot sem dokumentiral tukaj, izvlekle predvsem povečane javne investicije v lokalno komunalno infrastrukturo. Tudi sicer ne bi bilo logično, da bi sanacija bank imela takojšen učinek na rast BDP. Sploh pa, če veste, da se obseg kreditiranja gospodarstva s strani naših, tudi saniranih, bank ves čas trendno znižuje. Še več, to od saniranih bank zahteva Evropska komisija – zaradi prejete državne pomoči morajo sanirane banke zniževati bilančno vsoto (obseg kreditov).

»Slovenijo je sanacija bank rešila pred nadaljnjo rastjo cene zadolževanja«

Dobro, boste rekli nekateri, je pa zato splošno znano, da nas je sanacija bank rešila pred nadaljnjo rastjo takrat že skoraj nevzdržne cene zadolževanja proračuna! Tudi jaz sem to slišal že stokrat – toda ali drži? Da ne bi dolgovezil, si oglejmo še to na grafikonu, ki kaže, kako so se od začetka leta 2013 gibali zahtevani donosi na desetletne državne obveznice Irske in Portugalske (ki sta večino svojih sistemskih bank sanirali že v letih 2009-2011), Španije (ki jih je marca 2013), Slovenije (ki jih je decembra 2013) ter Italije (ki jih bo večino še morala). Zahtevani donos na slovenske državne obveznice se je skozi leto 2014 res zniževal, a je šlo za nadaljevanje procesa, ki je potekal že od avgusta 2013, deležne pa so ga bile tudi obveznice drugih evrskih držav – celo gostiteljic trojke – in ne glede na to, ali so sanacijo bank izvršile že dve leti prej, pol leta prej ali pa je sploh še niso začele načrtovati.

»BS nikoli ni zatrjevala, da je sporočilo EK zavezujoč predpis«

Ko smo že pri lažeh, si poglejmo še eno iz vrste tistih, ki prihajajo s propagandnega oddelka BS. V četrtek so skoraj vsi naši mediji poročali o sklepnih predlogih pravobranilca EU, kako naj sodišče EU odgovori na vprašanja našega ustavnega sodišča glede pravne narave sporočila EK o bančništvu.

Prvo in ključno vprašanje ustavnega sodišča se glasi: »Ali se lahko Sporočilo o bančništvu (…) razlaga tako, da ustvarja zavezujoče učinke za države članice (…)?« (Sklep št. U-I-295/13-132, Ustavno sodišče RS, 11. novembra 2014; stran 1, točka 1a)

BS je sodišču EU o tem dala naslednje pisno stališče: »Sporočilo o bančništvu (…) ni zavezujoče le za EK, ampak tudi za nacionalna sodišča in druge ustanove v državi članici.« (Pisna stališča Banke Slovenije v zadevi C-526/14, Banka Slovenije, 3. aprila 2015; stran 15, točka 38)

Pravobranilec EU pa je sodišču EU predlagal, da na to vprašanje odgovori takole: »Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje.«

Vir: Tadej Kotnik, Finance

3 responses

  1. Bojim se, da komentarji g. Kotnika, zaradi njegovega konflikta interesov v zvezi s problematiko sanacije bank, ne morejo več biti popolnoma objektivni.

  2. Tadej Kotnik v konkretnem primeru seveda je v konfliktu interesov. Toda ta konflikt je javno razkril. In drugič, njegovi argumenti držijo (gre za resnična dejstva).

    Zakaj naj nizanje argumentov, ki temeljijo na resničnih dejstvih, ne bi smelo biti objektivno?

    Mar resnica nekoga, ki je v sodnem sporu in ki javno dokazuje – z nizanjem resničnih dejstev – da ni kriv, ali da ima prav etc., a priori ne more biti objektivna? In to samo zato, ker to govori nekdo, ki je vpleten v sodni proces?

%d bloggers like this: