Misterij gospodarskega okrevanja v slikah

Slovenija je v drugem četrtletju letos že tretje četrtletje zapored zabeležila hitro rast BDP. Rekordno rast v EU. V drugem četrtletju je rast znašala 2.8% (desezonirano) oziroma 2.9% (z upoštevanjem sezone) glede na enako četrtletje lani. Glede na prvo četrtletje letos pa se je BDP povečal za 1%. Zabeležena hitra rast slovenskega gospodarstva je vzbudila moje čudenje že pred pol leta v Misteriju nenadnega izbruha rasti. Tudi tokrat je zgodba podobna: misterij hitre rasti se skriva v hitri rasti bruto investicij. Toda ne veselite se prehitro, niti struktura novih investicij niti situacija v gospodarskem zaledju ne nakazujeta trajnejšega okrevanja.

BDP_Sep2014_1

Poglejmo si ta misterij gospodarskega okrevanja v nekaj slikah. Zgornja slika nakazuje, da h gospodarskemu okrevanju največ prispevata dve izmed štirih komponent BDP, in sicer izvoz (+5.2% v Q2_2014) in bruto investicije (+8.0%), medtem ko trošenje države in gospodinjstev še vedno trendno upada. Toda pri obeh komponentah je treba biti previden. Pri investicijah je pomembna njihova struktura, in sicer koliko odpade na povečanje zalog in koliko na dejanske investicije v osnovna sredstva ter kakšna je struktura teh zadnjih. Pri izvozu pa je treba vedeti, da samo povečanje bruto izvoza namreč ne povečuje v celoti BDP, saj je za njegovo “proizvodnjo” bil potreben tudi uvoz. Pri vplivu na rast BDP je treba upoštevati razliko med povečanjem izvoza in povečanjem uvoza v konkretnem obdobju – torej saldo zunanje trgovine (saldo ZT).

Za pravi vpogled v rast BDP in “kvaliteto” njegove rasti je terba pogledati, koliko posamezna komponenta prispeva k rasti BDP. V sliki 1 spodaj je prikazano, koliko k rasti BDP v zadnjih treh četrtletjih prispeva domače in koliko tuje povpraševanje (saldo ZT). Očitno je, da je k rasti BDP v zadnjem četrtletju lanskega leta v višini 2.1% (prvo četrtletje rasti po dveh letih nazadovanja) prispevalo izključno domače povpraševanje, in sicer v višini 2.5 o.t., medtem ko je bil učinek izvoza na BDP negativen zaradi večjega povečanja uvoza od izvoza. V prvem četrtletju letos je k visoki rasti BDP saldo ZT prispeval dvakrat več od domačega povpraševanja. V drugem četrtletju letos pa sta bila prispevka domačega in tujega povpraševanja skorajda izenačena – k rasti BDP v višini 2.9% je saldo ZT prispeval 1.6 o.t., domača potrošnja pa 1.3 o.t.

BDP_Sep2014_2Slika 2 prikazuje prispevke treh domačih komponent k rasti BDP. Kot je razvidno, k rasti BDP pozitivno prispeva le rast bruto investicij, medtem ko je učinek trošenja države še vedno negativen, trošenje gospodinjstev pa prispeva le neznatno. Bruto investicije so v zadnjem četrtletju lani k rasti BDP prispevale 3.7 o.t., njihov učinek na BDP pa je bil zmanjšan zaradi negativnega učinka prenizkega trošenja države in gospodinjstev ter negativnega učinka salda ZT. V drugem četrtletju letos pa so bruto investicije prispevale več kot polovico k visoki rasti BDP (1.6 o.t. od 2.9%).

BDP_Sep2014_3Toda pomembno je pogledati, kaj se skriva v teh investicijah in katera izmed njenih komponent dejansko poganja rast BDP. Kot kaže slika 3, je h gospodarskemu preobratu v zadnjem četrtletju lani levji delež k investicijam prispevala predvsem rast zalog (2.2 o.t. od 3.7%), sledile pa so investicije v opremo in stroje ter investicije v zgradbe in objekte. V prvih dveh četrtletjih letos se je zgodba spremenila in opazujemo lahko hitro rast investicij v zgradbe in objekte (1.9 o.t. od 1.6%), medtem ko je upad investicij v stroje in opremo zmanjševal BDP (za 0.8 oziroma 0.9 o.t.).

BDP_Sep2014_4Če povzamemo, rast v oprvi polovici letošnjega leta temelji približno polovično na izvozu in polovično na rasti investicij v zgradbe in objekte. Kaj to pomeni za trajnost gospodarskega okrevanja? Glede na ponovno ohlajanje oziroma stagnacijo rasti v evro območju, lahko pričakujemo, da se bo ob nadaljevanju te stagnacije ta negativni učinek v obdobju dveh četrtletij “prelil” tudi v Slovenijo ter tako “ohladil” sedanjo rast BDP. Druga ključna komponenta rasti – investicije v zgradbe in objekte – pa zame ostaja misterij. Ne gre za produktivne investicije, kjer bi podjetja investirala v nove stroje in opremo in kar bi signaliziralo trajno izboljšanje agregatnega povpraševanja. Prav tako nič ne kaže, da bi naložbe v zgradbe in objekte odražale denimo keynesiansko politiko države, ki bi spodbujala naložbe v infrastrukturo (novi železniški, cestni in avtocestni odseki), gradnjo šol, vrtcev in zdravstvenih ustanov ali denimo v energetsko obnovo javnih stavb. To bi bila sicer dobra poteza, saj bi tako zagnali gradbeni sektor in ostale popdporne dejavnosti v predelovalni industriji (multiplikator tukaj znaša med 1.9 do 2.6 ustvarjene nove dodane vrednosti za vsak vložen evro). Morda je v ozadju zasebna gradnja, toda izdana gradbena dovoljenja ne signalizirajo tega nenadnega povečanja.

Nenadno gospodarsko okrevanje tako bolj kot ne ostaja misterij, ki pa – iz navedenih razlogov – ne vzbuja pretiranega optimizma, da se bo ta čudež nadaljeval tudi v prihodnje. Za trajnejše okrevanje bo ob nadaljevanju in trajni rasti salda ZT potrebno videti tudi okrevanje v investicijah podjetij v stroje in opremo ter okrevanje trošenja gospodinjstev.

______

* Podatki SURS, objavljeni dne 1.9.2014. Podrobni zgodovinski podatki po novi metodologiji ne upoštevajo sezone, desezonirani podatki naj bi bili dostopni 30.9.2014

%d bloggers like this: