Author Archives: jpd

Ali minimalna plača ubija delovna mesta? Hm, ne, študije tega ne potrjujejo

17 januarja, 2017 By in gospodarstvo

jpd's avatarDAMIJAN blog

Gre za precej staro dilemo v ekonomiji. Do nedavnega je veljala standardna dogma, da naj bi minimalne plače kot takšne ali njihovo povečanje zniževalo zaposlenost oziroma vplivalo na povečanje brezposelnosti. Kajti podjetja se racionalno odločajo in ob višjih plačah začnejo odpuščati oziroma manj zaposlovati. Še posebej naj bi to veljalo za slabše plačana dela v storitvenem sektorju ter za mlade delojemalce. No, potem pa so pred nekaj leti nove študije pokazale, da so bile tradicionalne študije slabo oziroma napačno dizajnirane in da so bile ekonometrično neustrezne ali pristranske, pa tudi zaradi neupoštevanja prostorske heterogenosti (ne sprašujte!). Novejše študije (z upoštevanjem napak v starejših študijah) v zadnjih dvajsetih letih za razvite države skorajda brez izjeme kažejo, da minimalne plače nimajo negativnega vpliva na zaposlenost. Če že, naj bi bil ta učinek minimalno prisoten le med prvimi iskalci zaposlitve (mladimi), vendar ne nujno ter med slabo plačanimi negovalci v domih za ostarele…

View original post 2,122 more words

Minimalna plača: Prehod debate od “neizgube delovnih mest” k “spodobni plači”

17 januarja, 2017 By in gospodarstvo

jpd's avatarDAMIJAN blog

Na blogu sem objavil že nekaj zapisov o minimalni plači, ki so pokazali, da slednja, v določenem razponu, ni imela in nima negativnega vpliva na zmanjšanje zaposlenosti (povečanje brezposelnosti). Nič od tega se ni pokazalo v praksi, pač pa so empirične raziskave zgolj ovrgle učbeniški mit, ki je tja zašel izključno na osnovi ideoloških predsodkov avtorjev mita. Toda zdaj je čas, kot kaže nova raziskava Howell, Fiedler & Luce (2016), da se končno premaknemo od debate o “neizgubi delovnih mest” k debati o “spodobni plači”. Minimalna plača, kot so jo leta 1938 zastavili v ZDA v Fair Labor Standards Act in ki temelji v veliki meri tudi na prepričanjih in zapisih Adam Smitha, naj bi bila namreč določena na ravni, ki omogoča minimalni dostojni življenjski standard.

Ob tem bodo naši zborničarji najbrž spet znoreli, toda morda bi morali za začetek prebrati Adama Smitha v celoti in ne iz…

View original post 555 more words

Ali zajamčene minimalne plače res ogrožajo delovna mesta?

17 januarja, 2017 By in gospodarstvo

jpd's avatarDAMIJAN blog

Bine Kordež

V zadnjem času so spet aktualne razprave o minimalni plači. Tokrat ne o sami višini, temveč ali iz minimalno zagotovljene plače izločiti razne dodatke na delovnem mestu. Pobuda sindikatov je sicer logična, saj najslabše plačani delavci dejansko sploh ne dobijo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času (ponoči, ob nedeljah). Predlagano je, da bi imel vsak polno zaposlen pravico do 790 evrov minimalne plače, dodatki pa bi se k temu prišteli. Delodajalska stran tej spremembi seveda nasprotuje, saj naj bi »poslabšala konkurenčnost gospodarstva ter ogrozila številna delovna mesta«. Kot običajno, navedena stališča niso podkrepljena s kakimi številkami, zato poglejmo nekaj konkretnih podatkov in ocen, kako bi ta dvig lahko vplival na rezultate gospodarstva.

View original post 1,794 more words

Vozovnica za drugi tir

15 januarja, 2017 By in gospodarstvo

Najbolj inovativno darilo včeraj za rojstni dan. Predvidevam, da me ožja žlahta s tem zajebava, kajti do moje naslednje ali naslednje-naslednje okrogle obletnice te vozovnice ne bom mogel izkoristiti. Vseeno hvala!

vozovnica-2-tir_2

Weekend reading

14 januarja, 2017 By in gospodarstvo

So podjetja v tuji lasti boljša od domačih?

13 januarja, 2017 By in gospodarstvo

Večno vprašanje skeptikov, zakaj sploh rabimo tuje naložbe, če pa so domača enako učinkovita. Je to res?

O tem jutri v Večeru. Za ogrevanje spodnja prezentacija izpred  dveh let, ki nedvoumno kaže, da so podjetja v tuji lasti bolj učinkovita in tudi bolj odporna na krizo. V času najhujše krize – med letoma 2008 in 2013 – so podjetja v domači lasti v agregatu zmanjšala zaposlenost za 12%, podjetja v tuji lasti pa jo skupaj povečala za 21%. Na ravni posameznih podjetij je povprečno domače podjetje v času krize ohranilo zaposlenost na isti ravni, povprečno tuje podjetje pa jo je povečalo za 70%. Glede prodaje velja podobno – povprečno domače podjetje je zmanjšalo prodajo za 7%, povprečno tuje podjetje pa povečalo za 60%. Kriza je bolj prizadela izvoznike v domači lasti, ki so v času krize najprej močno zmanjšali izvoz in ga do leta 2013 spet povečali za 5% glede na predkrizno raven. Pri tujih podjetjih tega negativnega učinka krize na izvoz skorajda ni bilo, do konca leta 2013 pa so ga povečali za več kot 50%. Podobno velja tudi za plače – podjetja v tuji lasti plačujejo zaposlenim za 20% več kot primerljiva domača podjetja, v času krize pa so to razliko še povečala za 2 odstotni točki.

Zakaj? Več v spodnji prezentaciji in v Večeru.

performance-of-fies

Pokojnine in transferji blažijo povečano neenakost

12 januarja, 2017 By in gospodarstvo

Pred tedni sem na podlagi Ginijevih koeficientov iz OECD podatkovne baze pisal, da se je neenakost v Sloveniji v času krize povečala. Slovenija ni več najbolj egalitarna država med razvitimi OECD državami, ampak je padla na četrto mesto. Bine Kordež je prejšnji teden malce podvomil v logiko, da se je neenakost med krizo povečala, saj naj bi se v času krize najvišji dohodki in kapitalski prihodki zmanjšali, minimalna plača in transferji pa povečali. Pri tem je tudi opozoril na metodološke pomanjkljivosti merjenja neenakosti, saj se to meri na podlagi Ankete o življenjskih pogojih med gospodinjstvi, ki pa zajema le reprezentativni vzorec (okrog 7,000 gospodinjstev).

Toda preden gremo pogledat, kaj se je v resnici dogajalo glede neenakosti, poglejmo druge države. V vseh EU državah, ki jih je kriza močno prizadela, se je neenakost povečala. Najbolj dramatično v Grčiji, Španiji in baltskih državah. Spodnja slika nazorno kaže, da so se dohodki grškega prebivalstva v obdobju 2007-2013 v povprečju realno skrčili za dobrih 30%. Najbolj je kriza prizadela spodnjih 15% populacije, kjer so se realni dohodki zmanjšali kar za 40% do 55%. Nekoliko bolje jo je odnesla zgornja polovica prebivalstva, toda vsi so realno za skoraj 30% na slabšem kot leta 2007.

greece-income-distribution-2007-13

Nadaljujte z branjem→