Zakaj se je neenakost v Sloveniji povečala?

Bine Kordež

V tekstu o gibanju BDP sem prikazoval, da bomo sicer šele proti koncu letošnjega leta dosegli rezultate iz leta 2008, vendar pa so takratni dosežki temeljili na močnem zadolževanju v tujini, ki je omogočilo visoke investicije in rast vrednosti premoženja (nepremičnin, delnic). Tudi če ne bi prišlo do krize, takšna gibanja dolgoročno niso bila vzdržna, so se pa odrazila tudi v več kot 25 % realnem povečanju vseh prihodkov prebivalstva – plač, pokojnin in socialnih prejemkov (upoštevano je obdobje 2002-2008). Seveda so se povečali tudi dobički in kapitalski prejemki ožje skupine posameznikov, vendar je to v masi predstavljalo mogoče nekaj milijard evrov, vsi omenjeni prejemki pa so v istem obdobju znašali okoli 120 milijard evrov in približno na tem nivoju ostali tudi naslednjih sedem let. Razumljivo pa takšno gibanje odpira vprašanje, kakšna je bila porazdelitev navedenih dohodkov med posamezne skupine prebivalstva. So se razlike povečale ali zmanjšale?

V prispevku Neenakost v Sloveniji se je v času krize povečala (JP Damijan) smo tako lahko na osnovi primerljivih podatkov OECD prebrali, da so se razlike med prejemki prebivalcev naše države v zadnjih letih povečale, medtem ko naj bi v času pred krizo ostajale na približno istem nivoju (slednjih podatkov v članku sicer ni bilo, a izhajajo iz statističnih podatkov navedenega OECD vira). Takšni trendi so vseeno nekoliko presenetljivi, saj je v času krize prišlo do zmanjšanja kapitalskih zaslužkov, omejili smo najvišje plače, dvignila pa se je tudi minimalna plača. Precej drugačna so bila gibanja v letih rasti do 2008, ko je prihajalo do hitrejše rasti najvišjih plač, visoki pa so bili tudi zaslužki iz prodaj premoženja. Vsaj takšno je bilo neko splošno zaznavanje gibanja prejemkov in zato malo bolj podrobneje poglejmo, kako statistika zbira te podatke in jih prikazuje.

Spremljanje neenakosti temelji na redni letni raziskavi Življenjski pogoji (SILC – ang. Statistics on Income and Living Conditions), ki jo vsaj v sedanji obliki od leta 2008 v skladu z Uredbo EK in usmeritvami OECD izvaja tudi naš Statistični urad. Poleg zbiranja različnih parametrov življenjskih razmer prebivalcev Slovenije, rezultati raziskave vsebujejo tudi uradne statistične podatke (FURS) o prejemkih anketiranega vzorca ljudi. Statistično sicer relevanten vzorec zajema dober odstotek vseh državljanov Slovenije in na njegovi osnovi je izračunan razpoložljiv dohodek gospodinjstev kot osnovni podatek za vse izračune o višini prejemkov, kot tudi razlikah, bogastvu in revščini. Vse te podatke lahko potem spremljamo preko statističnega portala SURS-a, v svoje preglede pa jih vključuje tudi OECD.

Na spodnjem grafikonu je tako prikazan Ginijev koeficient neenakosti, ki kaže kolikšen del mase plač je razdeljen neenakomerno (večji kot je ta delež, večje so razlike med prejemki). Na prikazanih podatkih nekoliko preseneča razlika med podatki našega Statističnega urada (prekinjena rdeča črta) in OECD (polna rdeča črta), ki naj bi sicer povzemal naše izračune. Mogoče gre za kake razlike v definiciji, a navedeni podatki so povzeti po uradno objavljenih tabelah. Kakorkoli, trend je vseeno podoben, pri čemer na našem Uradu dobimo podatke tudi že za zadnji dve leti. V grafikonu je dodan OECD-jev podatek o razmerju med desetino prejemnikov z najvišjimi ter desetino z najnižjimi prejemki (standardni kazalec P90/P10), kjer je gibanje razumljivo tudi podobno – dokaj stabilni kazalci neenakosti v času pred krizo ter povečanje razlik v zadnjih letih (izračun po tem kazalcu pomeni, da ima desetina gospodinjstev z zgornjega dela lestvice dohodkov, 3,3-krat višje prejemke kot desetina z najnižjimi).


Vir: Lastna slika na podlagi podatkov OECD, Inequality and income in SURS, Razpoložljiv dohodek (podatki po letih objave)

Razslojenost torej spremljamo na nivoju gospodinjstev in njihovih skupnih prejemkih. Ti seveda zajemajo samo evidentirane prejemke in če želimo ugotavljati, kako se je razslojevanje povečalo z odlivi denarja v davčne oaze in krajo družbenega premoženja, si seveda s temi podatki ne moremo pomagati. Tistim, ki vidijo razloge za povečanje neenakosti v tem, seveda nobeni podatki ne bodo pomagali, niti poročila FURS-a, ki je z natančnim spremljanjem vseh tokov iz Slovenije zasledil »le« nekaj deset milijonov spornih transakcij (»le« dajem na narekovaj zaradi primerjave z zgoraj omenjenimi 120 milijard evrov prejemkov občanov v času gospodarske rasti). V razpoložljivem dohodku, ki ga statistično spremljamo na omenjenem vzorcu, zajemajo plače okoli dve tretjini vseh prejemkov, redne pokojnine skupaj z invalidskimi ter dodatki okoli četrtino, preostalih deset odstotkov pa socialni ter ostali prejemki, med katerimi je kapitalskih kak odstotek ali dva.

Razpoložljiv dohodek se ugotavlja na gospodinjstvo ter potem preračuna tudi na člana (torej na prebivalca) ter ekvivalentnega člana gospodinjstva zaradi večje primerljivosti med državami. Kot rečeno, se podatki zbirajo na osnovi vzorca, ki na koncu zajema okoli 9.000 gospodinjstev, pri čemer okoli 3.500 izbranih ne želi sodelovati ali so izločeni zaradi neustreznosti oz. nedosegljivosti, kar je seveda določena omejitev. Kljub temu izračuni pokažejo, da prejemki vzorca približno ustrezajo skupnim izplačilom na nivoju države. Na spodnjem grafikonu je tako prikazano gibanje nominalnega in realnega (diskontiran z indeksom cen življenjskih potrebščin) razpoložljivega dohodka, pri čemer je zanimiva primerjava z gibanjem BDP. Vidimo namreč, da razpoložljiv dohodek na povprečnega člana gospodinjstva v času krize ne izkazuje takšnega upada kot ga beležimo pri celotnem BDP. Nominalno je seveda naraščal, a tudi realno zaostaja nekoliko le za letom 2008, ves čas pa je realno višji od prejemkov iz leta 2007. Pri tem je potrebno opozoriti, da se zneski razpoložljivega dohodka nanašajo na leto pred izvedbo raziskave, zaradi česar je statistične podatke iz teh analiz npr. za leto 2015 potrebno primerjati s podatki o izplačanih plačah, pokojninah ali z BDP za leto 2014 (nasploh to velja za rezultate celotne raziskave Življenjski pogoji, kjer se finančni podatki nanašajo na leto pred uradno letnico raziskave, kar je posebno pomembno pri prelomu let v krizi, ko se podatki za leto 2009 v bistvu nanašajo na dohodke najmočnejšega leta 2008).


Vir: SURS, Razpoložljivi dohodek, BDP; ZPIZ, podatki o zavarovancih in upokojencih; lastni preračuni (razpoložljiv dohodek za leto pred objavo)

Do manjšega realnega upada skupnih prejemkov prebivalstva je torej v času krize sicer prišlo, a bistveno manj kot je splošna zaznava. Vsako prikrajšanje pravic ali zmanjšanje prejemkov pač čutimo bistveno močneje kot kadar dohodki postopno rastejo. Pri zgornjih podatkih pa je potrebno omeniti še močnejši padec, ki ga izkazuje gibanje BDP, torej celotne dodane vrednosti v družbi. Bruto domači proizvod seveda zajema tudi dohodke od kapitala (poenostavljeno dobički, obresti, amortizacija), kjer je prišlo do večjega upada v času krize in s tem večjega znižanja BDP. Tudi to dejstvo seveda ni »všeč« zagovornikom teorij zarot, oškodovanj in neupravičenega bogatenja, a podatki so pač takšni. Skupni prejemki prebivalcev Slovenije iz naslova dela (plače, pokojnine, socialni prejemki) so torej naraščali tudi v času krize, seveda pa to odpira naslednje vprašanje – kako pa je bilo s porazdelitvijo teh prejemkov med posamezne segmente?

Kot je predstavljeno na začetku tega teksta, uradni podatki o razpoložljivem dohodku kažejo, da se je razslojenost oz. neenakost v Sloveniji v obdobju krize nekoliko povečala. Pri tem je zanimivo, da je bil razpoložljiv dohodek na gospodinjstvo v letu 2014 nekoliko nižji od »najbogatejšega« leta 2008, po preračunu na člana gospodinjstva pa beležimo rast. To izhaja iz dejstva, da se je v obravnavanem obdobju število članov povprečnega gospodinjstva znižalo za desetino (od 2,8 na 2,5 članov). Ta sprememba najbrž izhaja bolj iz velikosti vzorca (demografske statistike, ki zajemajo vse prebivalstvo, ne izkazujejo tako močne spremembe), vidimo pa, kako hitro lahko z uporabo enega ali drugega podatka pridemo do čisto drugačnih zaključkov. Sam ostajam pri podatku na člana gospodinjstva (na prebivalca), kar je po mojem mnenju ustreznejša primerjava. Tu je torej tudi v času krize prišlo do zvišanja povprečnih prihodkov, a več pri bolje plačanih slojih kot pri revnejših, zaradi česar se je tudi povečal koeficient neenakosti (po podatkih SURS-a je bil zadnje analizirano leto – 2014 – zopet nekaj nižji). Želel pa sem te rezultate preveriti še preko gibanja plač in trendi v tem najmočnejšem segmentu prihodkov (dve tretjini vseh) so precej drugačni.

Razpoložljiv dohodek gospodinjstev torej računamo iz vzorca, ki zajema dober odstotek prebivalstva, za strukturo plač pa imamo na voljo statistike, ki zajemajo skoraj celotno populacijo. SURS namreč redno objavlja razporeditev zaposlenih po dvajsetih plačnih razredih in iz njih je na spodnji tabeli prikazan izračun Ginijevega koeficienta. Kot vidimo, so se razlike med plačami ves čas krize, pa tudi v obdobju pred tem, postopno zniževale. Razlike med bruto plačami so seveda višje kot med neto prejemki, najnižji Gini koeficient (celo pod 0,2) pa je za neto plače skupaj z rednimi dodatki, ki jih v skladu s pogodbami prejemajo zaposleni (regres, dodatek za prevoz in prehrano – tako definirane neto prejemke upošteva tudi razpoložljiv dohodek). Zanimiva je tudi struktura plač v zasebnem sektorju, kjer so razlike pričakovano večje kot to velja za prejemke v javnem sektorju, a pri vseh je vsa zadnja leta trend postopnega zmanjševanja neenakosti.


Vir: SURS, Zaposlene osebe po višini plače, lastni preračuni

Zanimalo nas je, v katerem segmentu prejemnikov plač je pravzaprav prišlo do sprememb in to lepo prikazuje spodnji grafikon. Primerjal sem maso bruto plač po posameznih razredih (20. razred je npr. najbolje plačanih 5 % zaposlenih), in sicer za koliko odstopa delež celotne mase v letu 2014 od deleža posameznega razreda v letu 2009. Vijoličasto obarvane površine prikazujejo, kako se je del mase prejemkov zgornjih petih razredov od leta 2009 »prelil« med spodnje razrede v letu 2014. Ne gre sicer za ogromne premike, a zgornjih 5 % najbolje plačanih je v letu 2014 prejelo 12,7 % celotne mase bruto plač (11,2 % neto mase), leta 2009 13,7 %, leta 2001 pa celo 15,6 %. Pri plačah torej v zadnjih letih nesporno beležimo zmanjševanje razlik in zaradi tega se je tudi znižal Gini koeficient teh prejemkov, kot prikazujem na prejšnji sliki.


Vir: SURS, Zaposlene osebe po višini plače, lastni preračuni

Kako potem razložiti podatek, da pa se istočasno povečale razlike med vsemi prejemki, katere spremljamo preko raziskave o razpoložljivem dohodku gospodinjstev in kot je tudi prikazano na prvem grafikonu? Vsekakor to ne izhaja iz nekih pomembnejših dohodkov iz naslova kapitala, saj ti predstavljajo zanemarljiv odstotek v strukturi vseh prejemkov. Govorimo seveda o uradnih in evidentiranih prejemkih, vsi ostali silni milijoni so lahko samo špekulacija (kot dodatni dohodek bi lahko sicer šteli še povečanje premoženja, predvsem lastniških deležev, a to je skoraj nemogoče zajeti v takšne statistike in izračune). Ocenjujem, da je do teh razlik prišlo predvsem zaradi prehoda okoli 50 tisoč ljudi iz statusa zaposlencev v status upokojencev s precej nižjimi prejemki. Masa vseh prejemkov se je v obravnavanem obdobju sicer povečala, višja je tudi povprečna plača ter nekoliko tudi povprečna pokojnina, zmanjšale so se celo razlike v plačah med bolje in slabše plačanimi, a omenjeni prehod okoli 50 tisoč zaposlenih v pokoj je poslabšal celotno strukturo prejemkov gospodinjstev merjeno z razpoložljivim dohodkom. Ta premik je verjetno botroval povečanju razlik med gospodinjstvi z višjimi in nižjimi prejemki oz. povečal število gospodinjstev z nižjimi dohodki.

Največje razlike v premoženju ljudi vsekakor ne izhajajo iz plač (te so posebno v Sloveniji obdavčene tako močno, da noben podjetnik ne pretirava pri njihovem izplačilu – nekaj višje so edino v večjih podjetjih, kjer vodstva nimajo drugačnih virov legalnega nagrajevanja). Do razlik prihaja predvsem pri pridobitvi in povečevanju vrednosti kapitalskih naložb, vendar če pogledamo spisek najpremožnejših Slovencev, bi le pri redkem lahko ocenjevali spornost tega premoženja (še ti so hitro predmet obravnave davčnih organov). Nedvomno je sicer v ozadju tudi siva cona skritega premoženja, a daleč od tistih številk, ki se občasno od kakih »strokovnjakov« pojavljajo v javnosti. Predvsem pa so po obsegu glede na celotno premoženje državljanov relativno manj pomembne.

Ostajajo nam dejansko evidentirani prejemki ljudi, kjer se je struktura po standardnih merilih spremljanja zaradi navedenih gibanj v zadnjih letih nekoliko poslabšala. Vseeno pa lahko trdimo, da so razlike med prejemki v Sloveniji med najmanjšimi v svetu in glede na ekonomske ter socialne politike bodo najbrž tudi takšne ostale. Čeprav so trendi v svetu večinoma obratni, je verjetno prav, da pri takšni politiki ostajamo. Škoda je le, da je ta nizka razslojenost predvsem rezultat dejstva, da nimamo veliko ljudi z visokimi prejemki in ne toliko posledica tega, da nimamo slabo plačanih delavcev in gospodinjstev z (pre)nizkimi prejemki.

%d bloggers like this: