Pokojnine in transferji blažijo povečano neenakost

Pred tedni sem na podlagi Ginijevih koeficientov iz OECD podatkovne baze pisal, da se je neenakost v Sloveniji v času krize povečala. Slovenija ni več najbolj egalitarna država med razvitimi OECD državami, ampak je padla na četrto mesto. Bine Kordež je prejšnji teden malce podvomil v logiko, da se je neenakost med krizo povečala, saj naj bi se v času krize najvišji dohodki in kapitalski prihodki zmanjšali, minimalna plača in transferji pa povečali. Pri tem je tudi opozoril na metodološke pomanjkljivosti merjenja neenakosti, saj se to meri na podlagi Ankete o življenjskih pogojih med gospodinjstvi, ki pa zajema le reprezentativni vzorec (okrog 7,000 gospodinjstev).

Toda preden gremo pogledat, kaj se je v resnici dogajalo glede neenakosti, poglejmo druge države. V vseh EU državah, ki jih je kriza močno prizadela, se je neenakost povečala. Najbolj dramatično v Grčiji, Španiji in baltskih državah. Spodnja slika nazorno kaže, da so se dohodki grškega prebivalstva v obdobju 2007-2013 v povprečju realno skrčili za dobrih 30%. Najbolj je kriza prizadela spodnjih 15% populacije, kjer so se realni dohodki zmanjšali kar za 40% do 55%. Nekoliko bolje jo je odnesla zgornja polovica prebivalstva, toda vsi so realno za skoraj 30% na slabšem kot leta 2007.

greece-income-distribution-2007-13

Vir: Branko Milanovic

Podobna slika je za Italijo, kjer je kriza med 2008 in 2014 prav tako realno zmanjšala dohodke vsem, vendar v povprečju “le” za okrog 10%. Je pa slika nekoliko bolj niansirana in kaže da sta realno najbolj izgubila oba pola dohodkovne distribucije – tisti z najnižjimi in tisti z najvišjimi dohodki. Pri prebivalcih v zgornjem delu dohodkovne distribucije so dohodki močno upadli predvsem zaradi znižanja najvišjih plač ter zmanjšanih kapitalskih prihodkov.

italy-income-distribution-2008-14

Vir: Branko Milanovic

Če vzamemo slovenske podatke (dobite jih na spletni strani SURS; na žalost pa SURS ne objavlja podatkov po percentilih distribucije, ampak le po decilih) in jih deflacioniramo z rastjo življenjskih stroškov, lahko vidimo, da se je v Sloveniji situacija manj dramatično poslabšala. Realni dohodki so se med letoma 2008 in 2015 povečali vsem skupinam (v povprečju za okrog 4%), razen v spodnjih dveh decilih prebivalstva z najnižjimi dohodki. Naraščajoča krivulja tudi jasno kaže na povečanje dohodkovne neenakosti (prebivalcem z višjimi dohodki so se ti povečali bistveno bolj kot prebivalcem s srednjimi ali najnižjimi dohodki), kar sicer kažejo zadnjič predstavljeni Ginijevi kazalci.

slovenija-income-distribution-2008-15-jpg

Vir: SURS, lastni preračuni.

Vendar pa se je ta pozitivna sprememba glede realne rasti dohodkov zgodila šele z gospodarsko rastjo po letu 2013. Spodnja slika kaže, da je še v 2013 imelo spodnjih 70% prebivalstva nižje realne skupne dohodke kot leta 2008. Leta 2014 so se dohodki realno dvignili le zgornji polovici prebivalstva po dohodkih. Šele leto 2015 je prineslo občutnejši dvig dohodkov tudi spodnji polovici prebivalstva po dohodkih, pri čemer pa je 20% prebivalcev z najnižjimi dohodki bilo realno še vedno na slabšem kot leta 2008.

slovenija-income-distribution-2008-15_2

Vir: SURS, lastni preračuni.

Vendar pa zgodba ni tako enostavna. Zgornji dve sliki za Slovenijo namreč zajemata vse dohodke gospodinjstev – torej dohodke iz zaposlitve, pokojnine z dodatki, družinske in socialne prejemke ter druge prihodke (predvsem kapitalske prihodke). Če pogledate samo tržne prihodke oziroma prihodke iz zaposlitve, se slika precej spremeni. Še vedno je sicer očitno, da se je v času krize neenakost glede razdelitve dohodkov iz zaposlitve povečala, vendar so še leta 2014 bile vse skupine prebivalcev realno na slabšem kot leta 2008. Šele leto 2015 je prineslo realno rast plač zgornji polovici prebivalcev ter prvemu decilu.

slovenia-income-distribution-2008-15_3

Vir: SURS, lastni preračuni.

Kot kaže naslednja slika za obdobje do leta 2013, so dohodkovno neenakost v Sloveniji v času krize, ki je nastajala pri prihodkih iz zaposlitve, v prvi vrsti blažile pokojnine. Spodnji polovici prebivalstva so pokojnine za 5% do 8% izboljšale realni dohodkovni položaj. Dodatno pa so neenakost ublažili še družinski in socialni prejemki – v najnižjem decilu celo za 11%, v ostalih decilih spodnjega dela distribucije pa za 2% do 3%. Drugače rečeno, če ne bi bilo obstoječega pokojninskega sistema in socialne države, bi 70% prebivalcem Slovenije konec leta 2013 šlo bistveno slabše kot leta 2008.

slovenia-income-distribution-2008-15_4

Vir: SURS, lastni preračuni.

Če zgornjo sliko podaljšamo do leta 2015, se zgodba bistveno ne spremeni – pokojnine in socialni transferji blažijo povečano neenakost, ki se je zgodila zaradi spremenjene distribucije dohodkov iz zaposlitve. Brez teh prihodkov bi tudi konec leta 2015 bil spodnji del prebivalstva z najnižjimi dohodki realno na slabšem kot leta 2008. In to kar precej – za 3% do 11%.

slovenia-income-distribution-2008-15_5

Vir: SURS, lastni preračuni.

Edina anomalija se kaže v najnižjem decilu, kjer so se dohodki iz zaposlitve leta 2015 nenadoma drastično povečali. Ker se leta 2015 minimalna plača ni bistveno spremenila (nova ureditev velja šele od 1. januarja 2016), lahko zgolj špekuliramo, kaj je povzročilo ta neneadni dvig dohodkov iz zaposlitve. Morda gre za zaposlitev dela populacije z najnižjimi dohodki, ki je bil prej med nezaposlenimi ali pa gre zgolj za anomalijo, ki izhaja iz drugačne anketne strukture gospodinjstev (izpad ali vključitev dela gospodinjstev v anketo).

Kakorkoli, pokojninski sistem in socialna država v Sloveniji glede na ostale države v soseščini evropske periferije kar dobro delujeta in relativno dobro blažita povečevanje neenakosti in socialne razslojenosti, ki bi se sicer drastično bolj povečali. To je kvaliteta zrelih razvitih držav, ki znajo tudi v času krize poskrbeti za najranljivejše.

%d bloggers like this: