Muzika za žile rezat: Dire Straits – Telegraph road

Hm, težko bi rekel, da je muzika vplivala na ali spreminjala moje življenje, toda bila je ves čas tukaj in zabeležila vse ključne mejnike v življenju. Po posameznih pesmih se spomnim določenih ključnih trenutkov. Ko slišim neko pesem, se spomnim trenutka, ki mi je bil drag. Če ni glasbene asociacije, ni bilo trenutka. Če ni glasbene asociacije, ni bilo dovolj pomembno, da bi se spomnil. (heh, ali pa gre za stanje zgodnje demence, ko že potrebujem oporne točke, da se spomnim stvari). Dovolil si bom deliti nekaj teh mejnikov. Zaradi muzike.

No, če začnem, sinoči sem se vrnil 35 let nazaj. Na moj prvi veliki koncert – Dire Straits v Ljubljani, na turneji Alchemy. Huh, sem bil vzhičen, zaradi koncerta in vsega drugega. Sestra je študirala v Ljubljani in prespal sem pri njej v študentu v Rožni dolini. Maj, študentje so za kosilo na zelenicah med bloki nabirali regrat. Meni, srednješolcu iz Pomurja, se je zdelo, da sem prišel v Woodstock. Naslednji dan, ko sem se vrnil v šolo, sem bil vprašan pri fiziki in fasal šus. Ni bil fatalen. Izkušnja s študentsko Ljubljano pač. Takrat sem vedel, da hočem študirati. In to ne v Mariboru, v Ljubljani.

Sinoči sva s starejšim sinom, ki je 5 let starejši, kot sem bil jaz, ko sem šel na Dire Straits, šla na Dire Straits Experience (DSE). Sinovo darilo za rojstni dan. Lepo je doživeti trenutke, ko se nenadoma zalotiš v spoznanju, da tvoji uporniški mulci poslušajo tudi “tvojo” muziko. In da se jih je nekaj okolja, v katerem so zrasli, mimogrede prijelo in ostalo.

Nadaljujte z branjem

Življenje v času monopsonov

Ko se srečata povečana monopolizacija (oligopolizacija) posameznih panog (t.j. koncentracija tržnih deležev pod kontrolo enega ali nekaj velikih igralcev) z monopsonom (povečana moč teh istih mono- / oligopolnih igralcev kot povpraševalcev na trgu dela), dobimo nizko ali stagnantno rast plač. To pa posledično pomeni nižjo rast agregatnega povpraševanja, nižjo rast BDP in nižjo raven inflacije. Nekaterim (kot je aktualni predsednik Feda Jerome Powell) se zdi uganka, da v času rekordno nizke ravni brezposelnosti in v nasprotju z ekonomsko teorijo ne pride do hitrejše rasti plač. Toda Powell bi se moral malce bolj poglobiti v obstoječo tržno strukturo ameriškega gospodarstva in razumeti procese, ki iz tega sledijo, pa bi bila uganka zanj hitro rešena.

Spodaj je kratka in očem prijazna video razlaga tega fenomena. Nekaj, kar razumejo tudi otroci.

Nadaljujte z branjem

Ameriški volilni sistem kot legalizirana prevara

Huh, tale AOC je res brihtna punca. Na genialen način je pokazala, kako lahko potencialno najbolj pokvarjeni tipi pridejo v Kongres ali Senat na podlagi kampanje, ki jo 100% financirajo korporacije, in nato tam povsem legalno predlagajo in sprejemajo zakone, ki gredo v izključno korist teh korporacij. Toda, pri predsedniku ZDA je, če je to sploh možno, še za stopnjo huje, kajti tam potencialno najbolj pokvarjenega tipa ne omejuje nič več. Niti pravila etičnih komisij, ki morda za spoznanje držijo nazaj kongresnike/ce.

To ni broken system, pač pa legalizirana prevara ameriških volilcev. In nobenemu od njih nič mar. Nihče na ulici ne protestira proti kršenju demokratičnih pravic. Preveč so zasedeni s službami na minimalni plači, da sestavijo mesec.

Asociacije k Investicijskem programu za drugi tir Divača – Koper

Stanko Štrajn

Jasmina Držanič v kritiki Investicijskega programa (IP) za drugi tir Divača – Koper in Aleksander Srdić v njegovem komentarju k odlični kritiki odpirata vprašanja, na katera nam IP ne odgovarja ali pa odgovarja zmedeno in celo kontradiktorno. Avtorji IP za slab milijon evrov so seveda imeli hude zagate, saj bi za strokovno dosledno pripravo IP morali vedeti, kako in s čigavim denarjem bo 2TDK vodil investicijo. Odgovor bi morala opredeliti koncesijska pogodba za gradnjo in upravljanje drugega tira Divača – Koper, ki bi morala temeljiti na zakonskih določbah in izhajati iz koncesijske uredbe, ki je prav tako še ni, čeprav bi morala biti sprejeta do 21. 10. 2018.

Nadaljujte z branjem

Posebno mesto v peklu tudi za EU rablje

Učinkovit odgovor Yanisa Varoufakisa Donaldu Tusku. Ko je return boljši od servisa…

Recenzija investicijskega programa za drugi tir (3. del)

Jasmina Držanič

Deležniki, tveganja in financiranje

Ko smo v prvem delu ugotavljali, česa ni v programu in ni niti v politiki razvoja in kako ta manko opredeluje vse skupaj in ko smo v drugem delu navedli nekaj »obrtniških« zadev, ki jih je potrebno dodatno pojasniti, gremo na koncu še na to, kdo bo tole izvajal in kako je opremljen….

Začnimo pri deležnikih projekta. Sama shema udeležencev v projektu v času gradnje in po njenem izteku ni ne najbolj komplicirana in niti najbolj preprosta. Oziroma, je v času po izgradnji vseeno preveč poenostavljeno narisana. Pri Deloittu so pozabili navesti, da je potrebno Evropski komisiji poročati o porabi nepovratnih sredstev, prav tako pa je to poročanje sestavni del kreditnega odnosa. Vseeno pa se mi zdi, da tekst investicijskega programa zanemarja kompleksnost operacij okoli 2TDK. Tako pri tistem, da bo SŽ-Infrastruktura (ker je tako navedeno že v zakonu o izgradnji drugega tira) del uporabnine za železnico nakazal 2TDK, tekst govori samo o tem, da bo sklenjen service lean agrrement (SLA).

Nadaljujte z branjem

Recenzija investicijskega programa za drugi tir (2. del)

Jasmina Držanič

»Obrtniške« teme dokumenta in zakaj se 55 milijonov EUR ne upošteva, pa kako se 24,6 milijonov EUR izgubi v tekstu, pa kako ni pojasnil o 966 milijonih EUR…

Po tem, ko sem v prejšnjem tekstu opredelila konstitutivni manko investicijskega programa, tule navajam tisto, kar čisto »obrtniško« ni do konca pojasnjeno. In kar, če nihče drug, vpraša financer. Oziroma navajam tisti sklop vprašanj, ki bi jih vprašali pri celoviti bančni presoji zadeve (torej v tistem delu, ko se iščejo pojasnila od tistega, ki je vložil vlogo za kredit).

Nadaljujte z branjem