Še en ključen poudarek iz včerajšnjega komentarja Maria Draghija v Financial Timesu: Draghi pove (za mnoge) neprijetno resnico, da bo ves strošek te krize, to je vse izpadle dohodke in ves povečan zasebni dolg, prevzela v svoje bilance država. Tako kot v vsaki veliki vojni. Zasebni dolg bo izbrisan, navaditi se bomo morali na to, da bo visok javni dolg še dolgo stalnica v našem življenju. Tako kot po vsaki veliki vojni.

The challenge we face is how to act with sufficient strength and speed to prevent the recession from morphing into a prolonged depression, made deeper by a plethora of defaults leaving irreversible damage. It is already clear that the answer must involve a significant increase in public debt. The loss of income incurred by the private sector — and any debt raised to fill the gap — must eventually be absorbed, wholly or in part, on to government balance sheets. Much higher public debt levels will become a permanent feature of our economies and will be accompanied by private debt cancellation.

It is the proper role of the state to deploy its balance sheet to protect citizens and the economy against shocks that the private sector is not responsible for and cannot absorb. States have always done so in the face of national emergencies. Wars — the most relevant precedent — were financed by increases in public debt.

Vir: Mario Draghi, Financial Times

Nadaljujte z branjem→

Evo, še svež komentar in poziv Maria Draghija v Financial Timesu k takojšnji mobilizaciji vseh sredstev v vojni proti koronavirusu. Draghi pozdravlja takojšnje ukrepe držav, da prek subvencij podjetjem ohranijo delovna mesta in da prek odloga plačil davkov obdržijo pri življenju podjetja in samozaposlene. Nato pa dodaja še svoj specifičen nasvet: vlade morajo mobilizirati celoten finančni sistem, da takoj zagotovi neomejene količine likvidnosti podjetjem. In še naprej, banke morajo odobravati kredite podjetjem po ničelni obrestni meri in ne glede na boniteto podjetij, države pa garantirajo za obveznosti podjetij do bank, pri čemer morajo biti garancije zastonj. Draghi pravi, da regulatorne zahteve in zahteve glede zavarovanja kreditov tokrat ne smejo biti ovira pri oblikovanju potrebnega prostora v bilancah bank za ta namen.

Ta del ukrepov v Smernicah za pripravo ukrepov slovenske vlade zaenkrat manjka. Govora je le o tem, da se “vzpostavi garancijska shema (t.i. “finančni top”) in omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij. Država  zagotovi dovolj sredstev z dokapitalizacijo oziroma poroštvom za izvedbo.” Ni jasno, katera inštitucija bi odkupovala te terjatve. Smiseln bi bil dogovor vlade z največjimi ponudniki denimo vode, plina in električne energije, da država od njih odkupi terjatve iz tega naslova do podjetij, ki zaradi krize ne delujejo, za čas trajanja ukrepov. Hkrati pa je treba garancijsko shemo za podjetja uskladiti z bankami, da bo delovala v skladu z Draghijevimi priporočili.

The key question is not whether but how the state should put its balance sheet to good use. The priority must not only be providing basic income for those who lose their jobs. We must protect people from losing their jobs in the first place. If we do not, we will emerge from this crisis with permanently lower employment and capacity, as families and companies struggle to repair their balance sheets and rebuild net assets.

Nadaljujte z branjem→

Danes so voditelji devetih EU držav (med njimi tudi slovenski PV) pozvali k oblikovanju skupnega evropskega dolžniškega instrumenta, t.i. evro obveznice (euro bond), da bi se članice EU lažje spopadle s korona krizo. Spodaj objavljam tudi poziv dveh uglednih profesorjev (Adam Tooze & Moritz Schularick) k izdaji takšne skupne obveznice. Pravita, da če danes, v tej ekstremni situaciji, EU države ne bodo sposobne poenotenja in solidarnosti, je projekt evropske integracije ogrožen.

Tudi jaz sem bil od začetka evrske krize naprej zagovornik skupnih evropskih obveznic. To bi v tistih norih časih, ko so finančni trgi ponoreli in zahtevali nore stopnje donosa za obveznice nekaterih evrskih držav, pomagalo tem državam k hitrejšemu okrevanju in k bistveno zmanjšanemu trpljenju prebivalcev teh držav. Vendar so bile Nemčija in njeni ideološki sateliti proti vsaki “skupni delitvi tveganj” in so puščale posamične članice, da so se počasi dušile v lastnem soku, hkrati pa jim še nabile fiskalno pravilo. Da bi se sočlanice čim dlje cmarile v lastnem soku.

No, potem pa je na sceno stopil Mario Draghi in z dvema potezama drastično olajšal breme okrevanja trpečim državam. Prva (“whatever it takes” julija 2012) je umirila špekulativne napade finančnih trgov, druga (napoved programa odkupovanja obveznic APP, septembra 2014, ter uvedba programa v marcu 2015) pa je omogočila, da so nekatere članice (nasploh Italija) sploh lahko financirale svoje proračune. Stopnje zahtevane donosnosti za obveznice so padle na znosne nivoje, za številne države pa celo pod ničlo. Evro je bil rešen, okrevanje se je začelo, zahteva po evro obveznicah pa je šla v pozabo.

Nadaljujte z branjem→

Research published last week by Jeffrey Shaman of Columbia University in New York and his colleagues analysed the course of the epidemic in 375 Chinese cities between 10 January, when the epidemic took off, and 23 January, when containment measures such as travel restrictions were imposed.

The study concluded that 86 per cent of cases were “undocumented” – that is, asymptomatic or had only very mild symptoms (Science). The researchers also analysed case data from foreign nationals who were evacuated from the city of Wuhan, where the first cases were seen, and found a similar proportion of asymptomatic or very mild cases.

Such undocumented cases are still contagious and the study found them to be the source of most of the virus’s spread in China before the restrictions came in. Even though these people were only 55 per cent as contagious as people with symptoms, the study found that they were the source of 79 per cent of further infections, due to there being more of them, and the higher likelihood that they were out and about.

Nadaljujte z branjem→

V včerajšnjem večernem postu sem komentiral vladni ukrep glede nadomestila plač zaposlenih na čakanju (ko država pokrije vse prispevke ter 20% neto plače), iz česar sledi, da naj bi država dejansko sofinancirala le nekaj več kot 40% skupnega stroška dela zaposlenih, ki so na čakanju. Ta dikcija se je čez noč spremenila in zdaj predvideva, da vlada sofinancira ne več samo 20%, pač pa 80% neto plače. To včerajšnjo sliko spremeni v spodnjo, in sicer, da se delež državnega sofinanciranja bruto stroška dela za zaposlene na čakanju poveča na blizu 80% za najslabše plačane (in nekoliko manj za bolje plačane).

To je pa seveda bistveno bolj smiseln ukrep. Pohvala sestavljalcem, da so spremenili predlog ukrepa. Seveda bi bilo najbolj smiselno, da država pokrije 100% bruto stroškov dela vseh zaposlenih, ki so na čakanju ali ne morejo opravljati dela zaradi kriznih razmer in vladnih dekretov. Vendar, upajmo, da do tega do petka še pridemo.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Višina izpada dohodka

Pred desetimi dnevi sem pisal prvi tekst na temo gospodarskih posledic epidemije in kot ključni ukrep sem predlagal zamrznitev (odlog) plačil bančnih obveznosti ter neposredno pomoč države podjetjem in samostojnim podjetnikom v obliki nadomestila za izpad dohodka. Razvoj dogodkov samo potrjuje, da bodo tudi gospodarske posledica koronavirusa ogromne in da klasični krizni ukrepi kot so delno sofinanciranje stroškov zaposlenih na čakanju ali dodatne kreditne linije, ne bodo zadoščali. To so zajemali prvi vladni ukrepi, aktualni predlogi pa kaže da bodo vsebovali tudi korenitejše poteze, o nujnosti katerih sem pisal.

Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih razmer na začetku celotne poslovne verige, torej pri podjetjih in samostojnih podjetnikih. Če bomo podjetnikom v zadostni meri nadomestili izpad dohodka, da bodo lahko izplačevali plače in poravnavali svoje obveznosti, bo bistveno manj potreb po reševanju socialnih razmer, gospodarski tokovi pa se ne bodo pretrgali. Če pa bomo ravnali kot v prejšnji krizi, ko so bila podjetja prepuščena sama sebi, prenehala s plačevanjem obveznosti, odpuščala zaposlene, pa smo bili kasneje prisiljeni bistveno več vložiti v sanacijo razmer in tudi zagon gospodarske aktivnosti je bil bistveno težji.

Nadaljujte z branjem→

Popoldne sem na hitro komentiral danes predstavljene protikrizne ukrepe vlade, kot so bili predstavljeni na novinarski konferenci. Vmes sem nato dobil uradno verzijo Smernic za pripravo t.i. Korona zakona, v katerih je ena velika neumnost, ter nekaj diskriminatornih nelogičnosti in nekaj populističnih bučk.

Najbolj zmoti popolna bedarija pri ključnem protikriznem ukrepu, to je pri sofinanciranju plač za delavce na čakanju in za tiste, ki zaradi epidemije ne morejo na delo. Predstavniki vlade so na tiskovni konferenci povedali, da bo vlada pokrila vse prispevke v obe proračunski blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, in da bo uzakonila novo ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju. Pri tem pa so se izognili pojasnilu, v kolikšni meri bo država sofinancirala strošek neto plač zaposlenih, kar je mene najbolj zbodlo v prejšnjem komentarju, ter kdo bo pokril strošek dohodnine za zaposlene. No, v Smernicah piše, da “država dodatno sofinancira 20% neto nadomestila zaposlenim“. O dohodnini pa ni govora.

To pa je povsem druga pesem! Če si namreč preračunate podatke, lahko vidite, da bo država dejansko sofinancirala le nekaj več kot 40% skupnega stroška dela zaposlenih, ki so na čakanju (spodnja slika). 

Nadaljujte z branjem→

Danes predstavljeni vladni ukrepi za reševanje korona krize, so večinoma korak v pravo smer. Razen ponekod, kjer so bodisi še nedodelani, bodisi po nepotrebnem populistični. Spodaj je ultrakratek komentar, pripisan posameznemu ukrepu (vir liste ukrepov je Delo).

Gospodarstvo:

• Uzakonjena bo nova ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju (100% ?)
• Vse prispevke v obe proračunski blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, bo prevzela država (OK)
• Odlog akontacije DDPO do januarja 2021 (OK)
• Vsa nadomestila za bolniške odsotnosti v epidemiji krije ZZZS, nič več delodajalec (OK)
• Status delavcev, ki ne delajo zaradi varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo ali drugih razlogov, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju (OK)
• Delavec, ki izgubi službo med epidemijo, od prvega dne dobi nadomestilo za brezposelnost (OK)
• Garancijska shema, ki omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij (Kdo? Kaj bo s temi terjatvami kasneje?)
• Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljev iz javnih sredstev se skrajšajo na osem dni (OK)

Nadaljujte z branjem→