V petek sem na podlagi javno dostopnih podatkov o porabi električne (EE) v komentarju ponazoril, kako se giblje gospodarska aktivnost pri nas po začetku drastičnih ukrepov za upočasnitev širjenja virusa. V vmesnem času sem pridobil še bolj podrobne podatke (korigirane še za izgube na omrežjih, za črpalno HE Avče, za proizvodnjo iz razpršenih virov in za temperaturne vplive). Podatke sem preračunal, tako da odstopanj porabe EE ne primerjam več z mesečnim povprečjem v 2019, pač na isti dan oziroma teden v letu 2019.

Ob teh korekcijah se kaže še bolj izrazito poglabljanje recesije v Sloveniji po 16. marcu, ko se je začelo splošno zaprtje dela gospodarstva (gostinstvo, restavracije, večina trgovin, servisi itd.) in prostovoljne zaustavitve proizvodnje v mnogih proizvodnih obratih (avtomobilska industrija, proizvodnja električnih aparatov itd.). Prvi delovni teden karantene je poraba EE upadla za 7.6% glede na isti delovni teden v 2019, drugi teden karantene je bila nižja za 6.2%, tretji teden že za 12.8%. četrti teden (teden pred Veliko nočjo) pa kar za 16.4%. Recesija se torej iz tedna v teden močno poglablja.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

V trenutnih razmerah se pogosto izpostavlja položaj turizma kot ene verjetno najbolj prizadetih gospodarskih dejavnosti zaradi korona krize. Zaradi praktično popolne zaustavitve poslovanja panoga nujno potrebuje pomoč države. S sprejetjem prvega paketa interventnih ukrepov bodo sicer lažje zadihali, a brez dodatne podpore, to ne bo zadosti. Ker pa se pri izpostavljanju te dejavnosti vseeno večkrat tudi precenjuje položaj turizma v celotnem gospodarstvu, pa v nadaljevanju podajam kratko analizo o tem, pa tudi o dolgoročnih vidikih možnosti razvoja turizma. 

Nadaljujte z branjem→

Iz odprtega pisma Marije Tomc Muc, direktorice podjetja Biro Bonus d.o.o., predsedniku vlade in ministrom:

Zavedam se, da tega nihče med vami najverjetneje nikoli ne bo prebral, pa si bom vseeno drznila pocukati vas za besedo. Ko ste predstavljali smernice in ukrepe za pomoč gospodarstvu, ste namreč jasno in glasno, pred vso Slovenijo, obljubili, da bodo ukrepi za podjetnike minimalno birokratsko zapleteni in maksimalno birokratsko enostavni.

Gospe in gospodje, če še ne veste, vam moram povedati, da ste tu popolnoma pogoreli. Osebno sem že kar nekaj časa v poslu in povedati vam moram, da tako konfuznih, birokratsko zapletenih in nasprotujočih si postopkov v svoji karieri še nisem srečala. Verjamem, da je bil namen dober. Toda žal naša državna uprava tega zakona ni sposobna v normalnem času in na normalen način spraviti v življenje. Kako naj si sicer razlagamo, da obrazci še vedno niso na voljo, da se pojasnila in razlage zakonov menjajo iz dneva v dan, da so se računalniški programi ponekod sesuli, da telefoni pregorevajo in če že imaš srečo in se nekdo oglasi, ti pove, da ve še manj kot ti in čaka na nadaljnja navodila.

Nadaljujte z branjem→

by Emil Holc

Klara Stanič

V tem tekstu obravnavam nekaj predlogov, za katere menim, da bi lahko bili v pomoč pri pripravi (drugega) vladnega paketa za pomoč podjetjem, ki so se znašla v likvidnostnem krču zaradi ukrepov slovenske in tudi tujih vlad v številnih državah zaradi pandemije COVID-19. Podjetja potrebujejo učinkovite  ukrepe, ki jim bodo čim hitreje in enostavneje pomagala pri premagovanju likvidnostnih težav.

Osebno se že od 2005 ukvarjam s finančnim risk managementom – zavarovanjem terjatev, analizami poslovanja podjetji in posredno upravljanjem likvidnostnih tokov. Bila sem direktorica Coface Slovenije, 2004-2013, kar pomeni da sem tekom prejšnje finančne krize bila zelo vpeta v vprašanja (ne)likvidnost in (in)solventnost slovenskih (in tujih) podjetji.

V preteklih tednih in dneh sem bila v intenzivnih pogovorih s podjetji, predvsem z izvozniki ter tudi dobavitelji slovenskemu HoReCa sektorju (hotelski in gostinski sektor).

Nadaljujte z branjem→

V intervjuju v Nedeljskem Dnevniku o scenariju Pobesnelega Maxa (Mad Max), če vlade ne bi ukrepale glede zajezitve epidemije korona virusa:

Priprava ni možna

Kako bi primerjali posledice tokratne krize s finančnima krizama leta 2008 in morda celo leta 1929? Kaj so glavne razlike in morebitne podobnosti?

»Gre za dve povsem različni krizi. Finančni krizi v letih 1929 in 2008 sta nastali v ekonomskem sistemu zaradi različnih makroekonomskih in tržnih neravnotežij, denimo zaradi velikih zunanjetrgovinskih primanjkljajev in posledičnih velikih tokov kapitala med državami ter velikih balonov na kapitalskih in nepremičninskih trgih. Pri koronakrizi pa gre za nenadni velik zunanji šok zaradi izbruha koronavirusa, ki se je sprva izrazil kot ponudbeni šok, ker so bile prizadete mednarodne oskrbovalne verige s Kitajsko. Ko se je virus prenesel v druge države, pa je prišlo do kombinacije ponudbenega in povpraševalnega šoka, saj so se ustavile industrija in več storitvenih dejavnosti, kot so trgovina, turizem, gostinstvo, promet. Pretrgale so se domače oskrbovalne verige, pa tudi tuje in domače povpraševanje. V obeh primerih so se sicer sesuli finančni trgi, vendar iz različnih razlogov. Skupno jim je le, da so se sesuli zaradi povečane negotovosti.«

Koliko bolje, če sploh, je svet pripravljen na spopad s sedanjo krizo?

»Na takšne zunanje šoke svet nikoli ne more biti pripravljen. Tega ni mogoče načrtovati in proti temu se ni mogoče zavarovati. Gre za situacijo iz filmov katastrofe. Nihče ni pripravljen na spopad s čim takšnim. In le upamo lahko, da bo epidemija razmeroma hitro prenehala in bo državam v vmesnem času uspelo obdržati pri življenju podjetja in delovna mesta. Če ne, bomo dobili situacijo kot iz filma Pobesneli Max (Mad Max), vojno vseh proti vsem za omejene vire, za preživetje.«

Nadaljujte z branjem→

V Veliki Britaniji, ki je bila med prvimi, kjer so uvedli dogmo o neodvisnosti centralne banke od vlade, so tudi prvi to dogmo začasno suspendirali za čas te korona krize. Britanska vlada je namreč uvidela, da tekočih likvidnostnih potreb ne more dovolj hitro pokriti s pridobivanjem sredstev na kapitalskem trgu (z izdajanjem obveznic). Zato je presekala obvod, pri katerem bi najprej izdala obveznice v primarni emisiji, ki bi jih nato Bank of England odkupila od finančnih institucij. S tem se je izognila tudi plačevanju stroškov tega posredništva. Zaenkrat je ostala odprta le še iluzija, da bo ta “kredit” centralne banke treba tudi kdaj odplačati. Seveda ga ne bo treba, toda dajmo se glede tega še nekaj časa pretvarjati.

In seveda se dušebrižnikom ni treba bati, to se v EU in Evrosistemu (še) ne more zgoditi. Za kaj takšnega potrebuješ monetarno neodvisnost (svojo valuto in svojo centralno banko).

The UK has become the first country to embrace the monetary financing of government to fund the immediate cost of fighting coronavirus, with the Bank of England agreeing to a Treasury demand to directly finance the state’s spending needs on a temporary basis.

The move allows the government to bypass the bond market until the Covid-19 pandemic subsides, financing unexpected costs such as the job retention scheme where bills will fall due at the end of April.

Although BoE governor Andrew Bailey opposed monetary financing earlier this week, Treasury officials felt it was best to have the insurance of the central bank willing to finance its operations in the short term.

It highlights the extraordinary demands on cash the government has experienced in recent weeks, which it feels it cannot finance immediately in the gilts market.

Nadaljujte z branjem→

Po zaprtju šol in vrtcev ter uvedbi karanten (17.3.) in postopnem zaprtju precejšnjega dela gospodarstva (tistega dela, ki je v stiku z ljudmi), je gospodarska aktivnost v Sloveniji močno upadla. Dobršen del gospodarstva, predvsem v industriji, javnem sektorju in poslovnih storitvah, ki jih je mogoče opravljati od doma), pa še vedno dela. Glede na to, da statistična informacija o obsegu industrijske proizvodnje pride z zamikom dveh mesecev, prav tako pa podatek o BDP za prejšnje četrtletje, je težko dobiti sprotno informacijo, kakšna je tekoča gospodarska dinamika. No, vseeno pa obstaja en dober indikator tekoče gospodarske aktivnosti, in to je tekoča raba električne energije. Ta indikator običajno uporabljamo za spremljanje gospodarske aktivnosti v državah, za katere dvomimo v pravilnost uradnih podatkov o gospodarski aktivnosti (Kitajska).

ELES objavlja podatke o proizvodnji in prevzemu na urni ravni, iz česar je mogoče hitro preračunati, za koliko tekoča poraba električne energije (EE) v Sloveniji odstopa od istega obdobja v prejšnjem letu. Spodnja slika kaže, da je v prvem tednu karantene poraba EE upadla za 8.6% glede na marčevsko povprečje v 2019. V drugem tednu karantene je upadla za 6.9%, v tretjem in četrtem tednu pa že za 9.6% oz. 10.5%. Videti je stopnjevanje upadanja gospodarske aktivnosti in v zadnjih dveh tednih je splošna gospodarska aktivnost po tem indikatorju za 10% nižja od lanske.

Nadaljujte z branjem→

Podatki, vzeti iz COVID-19 Sledilnika, za zadnjih 10 dni kažejo umirjanje pandemije. Najbolj relevanten podatek, to je stopnja hospitalizacije, stagnira že 10 dni na ravni okrog 110. Vendar pa število novih okužb še vedno narašča  z dnevno frekvenco okrog 35 in krivulja v logaritemski obliki še ni začela padati.

Vir: COVID-19 Sledilnik

Nadaljujte z branjem→