Smo vrh korona epidemije že dosegli?

Podatki, vzeti iz COVID-19 Sledilnika, za zadnjih 10 dni kažejo umirjanje pandemije. Najbolj relevanten podatek, to je stopnja hospitalizacije, stagnira že 10 dni na ravni okrog 110. Vendar pa število novih okužb še vedno narašča  z dnevno frekvenco okrog 35 in krivulja v logaritemski obliki še ni začela padati.

COVID-19_Sledilnik_0904

Vir: COVID-19 Sledilnik

Če bi število okuženi ocenjevali iz podatka o stopnji hospitalizacije (s 7-dnevnim zamikom in ob predpostavki 15% stopnje hospitalizacije), bi število okuženih že 10 dni stagniralo na ravni okrog 735. Vendar pa, kot vidimo na spodnji sliki, ta ocena že od konca marca zaostaja za uradnim številom okuženih na podlagi testov.

COVID-19_Proj_0904-1

Predpostavka 15% stopnje hospitalizacije torej za Slovenijo ni več ustrezna, je pa bila na tej ravni vse od izbruha epidemije do konca marca. Spodnja slika kaže, da od konca marca stopnja hospitalizacije naglo upada in trenutno znaša le še 10%. Pada tudi stopnja pacientov v intenzivni negi – iz 3.5% je upadla na raven izpod 3%.

Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek o stopnji umrljivosti, ki se je v zadnjih 10 dneh podvojila (iz 1.7% na 3.6%).* Do današnjega dne je število umrlih naraslo že na 43. Zaskrbljujoče je, da medtem ko trend števila hospitalizacij stagnira že 10 dni, pa trend umrljivosti narašča še kar naprej (čeprav je zamik smrti za dnevom hospitalizacije običajno okrog 4 dni). To nakazuje na povečano stopnjo umrljivosti specifičnih skupin okuženih (predvsem starostnikov iz domov za ostarele in pacientov v bolnišnicah, hospitaliziranih zaradi drugih bolezni).

COVID-19_Proj_0904-2

Glede na zgornje podatke lahko torej rečemo, da se je epidemija močno umirila, težko pa bi rekli, da smo že dosegli vrh. Morda ga bomo konec teh velikonočnih praznikov.

________

* Seveda se stopnja umrljivosti tukaj meri glede na število uradno ugotovljenih okuženih na podlagi testov in če je dejansko število okuženih precej višje od uradnega števila, bo tudi dejanska stopnja umrljivosti nižja. Vendar to ne zmanjša skrbi zaradi naraščajočega trenda umrljivosti. Glede na 3 in pol tedne karantene, ki je za nami, bi namreč težko pričakovali, da je pravi trend širitve okužb še vedno močno naraščajoč. Zato je najverjetnejša razlaga, da se je virus širil predvsem znotraj posameznih ustanov (domovi za starostnike in bolnišnice), kjer je okužil bolj ranljive skupine (starejše in tiste z drugimi boleznimi) in katere danes beležimo v statistiki močno povečane umrljivosti.

5 responses

  1. Beovićeva je rekla, da smo vrh dosegli, upam da ima prav (v resnici njej bistveno bolj zaupam kot Kreku in Bregantovi) in tudi vztraja, da naj bodo ukrepi vsaj še teden, če ne delo dva.

    Ima enake ideje kot Nemci (če se prav spomnim je to glavni, ki svetuje naši nemški mamici), samo ne ve, kako to narediti – postopoma prekužiti čredo, najprej mlade, potem malce starejše …

    https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/nemska-raziskava-smrtnost-petkrat-nizja-od-ocen/520231 – glede na Italijo (Lombardija ni nerazvita), ne vem če drži ocena 0,37.

  2. Potrebno je zelo na glas povedati, da je vrh o katerem govori dr. Beović popolnoma nalinkan na obstoječe ukrepe! Če se spremenijo, se spremeni krivulja…in po vseh teh forumskih in socialnoomreženih nebulozah nisem prepričan, da ljudje to razumejo…in nas zna kakšna preveč obetavna beseda skreširati nazaj v osnovno krivuljo…

  3. Manipulacija je že v polnem teku.

    G. Krek je na današnji konferenci pokazal graf spreminjanja dnevnega prirasta števila okuženih glede na prejšnji dan za Slovenijo. Avtomatično je privzel, da graf kaže razširjanje okužbe in ne s testi ugotovljenih okužb, prav tako je spregledal spremembe testirne triaže. Najbolj izrazito zaustavljanje rasti števila pozitivnih pri nas se je zgodilo v dneh po prvi spremembi navodil za testiranje, 12. marca, g. Krek pa zmanjšanje pripisuje ukrepom. Pravi, da bomo “rešeni”, ko se bo dnevni prirast manj kot 1%. To lahko naredimo zelo preprosto: za nekaj dni omejimo število testov na 500.

    Število hospitaliziranih na ICU – tega lahko povečamo tako, da na ICU sprejmemo več bolnih iz DSO, zmanjšamo pa tako, da vse obolele v DSO pustimo v domovih do bridkega konca.

    Število okuženih na 100.000 prebivalcev po regijah – kje pa je število testiranih po regijah?

    Delež posameznih skupin med okuženimi – taka statistika je smiselna, če je testiran reprezentatitven vzorec vseh skupin. Zelo verjetno smo daleč od tega. Enako velja za starostno strukturo pozitivnih, ti grafi so povsem odvisni od testiranja, kar poglejte podatke za J. Korejo in Italijo. V Italiji delež okuženih prebivalcev posamezne starostne skupine narašča od najmlajših do najstarejših skoraj enakomerno – seveda, saj je delež simptomatskih okuženih in potek bolezni povezan s starostjo in če testiraš obolele, je jasno, da se pride testirati več starejših kot mlajših.
    V Južni Koreji pa je okuženost vseh starostnih skupin praktično enaka – jasno, oni so testirali več kot 200.000 pripadnikov verske skupine, v kateri so verjetno bili bolj enakomerno zastopani prebivalci različnih starosti, ne glede na njihove (ne)simptome. Okužba je torej razširjena enakomerno po vseh starostnih skupinah, od testiranja pa je odvisno, koliko jih v posamezni skupini ugotovimo. Če bi testirali samo umrle, bi našli okužene samo med najstarejšimi, če bi testirali vse, pa bi verjetno bile vse starostne skupine podobno okužene.
    Graf za Italijo in Južno Korejo:

    Pri nas izrazito velik del pozitivnega najstarejšega prebivalstva predvsem kaže na to, da je bilo v DSO opravljenih nesorazmerno veliko testov.

    Res ne razumem, čemu NIJZ skriva (oz. ne objavlja) podatke o testiranju posameznih skupin – po občinah, statističnih regijah, starostnih skupinah, med zdravstvenimi delavci, v domovih za starejše itd. Ti podatki so še manj osebni kot podatki o pozitivnih in ne morejo povzročiti stigmatizacije, ker so lahko testiranci pozitivni ali negativni.

  4. @watchersotwall
    Glede na to kvaliteto komentarjev, predlagam, da pišete dnevne preglede glede korone. Z veseljem objavim. Vidljivost bo večja kot med komentarji.

%d bloggers like this: