Korona kriza in veliki Anglo saksonski zdravstveni eksperiment

Drago Babič

V ZDA in Združenem Kraljestvu (ZK) so do pred kratkim zagovarjali bolj ležeren pristop do epidemije koronavirusa SARS Cov-2 (KV) s tezo, da bi bilo najbolje čimprej doseči imunost celotne populacije na način, da se okuži večina prebivalstva in po naravni poti preboli bolezen. Pri tem bi kvečjemu zaščitili bolj ranljivi del populacije. Vendar so si v zadnjem času premislili in sedaj uporabljajo podobne pristope, kot večina držav, to je izolacija in eliminacija virusa, vendar z zamikom, kar bo imelo tragične posledice.

Kakšne pa so sploh možnosti za boj proti epidemiji, dokler ne dobimo cepiva ali kakega drugega učinkovitega zdravila?

V nadaljevanju podajam izvlečke in povzetek članka z naslovom »The Great Anglo-Saxon Health Experiment« avtorja Marka E. Thomasa, objavljenega na portalu 99-percent.org. ki opisuje različne možnosti in izračune za ZDA.

Načeloma so možne štiri strategije (in njihove kombinacije), kot so podane v naslednjem diagramu:

  1. laisezz-faire, to je narediti nič
  2. izolirati ranljive
  3. upočasniti širjenje virusa
  4. izolacija in eliminacija virusa (karantena)

AS_Covid-1

Laisezz-faire (LF) strategija predpostavlja, da se bo po 15 tednih prekužilo okoli 60 % populacije, ki bo postala imuna na virus, tako se bo ta prenehal prenašati in bo izginil. Tako bi dosegli t.im. čredno imunost. To je sicer hitra in cenena možnost, zato je bila v začetku, ko smrtnost virusa še ni bila tako jasna, kar vabljiva. Zagovorniki te strategije so KV primerjali z gripo in sklepali, da njegova smrtnost ne bo kaj dosti višja, zato tudi nima smisla uvajati razne drage in naporne ukrepe izolacije, ki bi posledično na daljši rok pripeljali do še večje smrtnosti, kot če se virusu prepustimo.

Vendar se je izkazalo, da je KV bistveno nevarnejši kot gripa. Strogo računsko je na podlagi izkušenj na Kitajskem smrtnost 3,8% (ugotovitve WHO). Smrtnost v Evropi in drugje, kamor se je virus razširil, je po preliminarnih podatkih še višja. Tudi če upoštevamo kasnejša odkritja, da velik del okuženih sploh ne dobi simptomov bolezni, obenem pa jo prenaša, kar bi pomenilo, da je bilo okuženih bistveno več, kot je bilo to s testiranji ugotovljeno, lahko še vedno ocenimo, da je smrtnost KV okoli 1 %. Taka je tudi ocena zdravstvenega ministra v ZK.

Če pogledamo, kako bi to izgledalo v ZDA: okužilo bi se 60% prebivalcev, to je okoli 200 milijonov, umrlo bi jih po poenostavljenem izračunu okoli 2 milijona. Vendar se ob taki hitri in množični okužbi pojavi še en problem, to je da zdravstveni sistem ne bi mogel obravnavati takega navala bolnikov, zato bi v vrhuncu epidemije izven bolnic umrlo precej več ljudi, okoli 3 milijone, kot ponazarja naslednji diagram:

AS_Covid-2

Da si lažje predstavljamo, koliko smrti je to, v naslednji sliki podajam, koliko državljanov ZDA je umrlo v drugih tragedijah:

AS_Covid-3

Torej bi epidemija KV povzročila v ZDA več smrti, kot vse navedene nesreče skupaj v zgodovini. Jasno, da kaj takega ne etično niti politično ni sprejemljivo.

Izolacija ranljivih – to strategijo v kombinaciji z LF strategijo so nameravali uporabiti v ZK. Starejše in druge ranljive osebe bi izolirali na njihovih domovih za 4 mesece, medtem ko bi v ostali populaciji dosegli čredno imunost ob bistveno nižji skupni stopnji umrljivosti (predpostavili so za starejše stopnjo 4%, za ostale pa 0,25%).  Realnost take učinkovite izolacije je vprašljiva, kakor vidimo pri nas, saj so ravno domovi za starejše po okužbi glavni vir smrtnih primerov. Vendar, če predpostavimo, da bi bila taka strategija uspešna, bi izgledalo takole:

AS_Covid-4

Smrti bi bilo sicer bistveno manj, dobrega pol milijona, vendar je to še zmeraj več, kot je Američanov padlo v obeh svetovnih vojnah, torej še vedno preveč, da bi bilo to sprejemljivo.

Kaj je torej alternativa?

To, kar počne večino sveta, to je da uveljavlja resne omejitve pri medsebojnih stikih med ljudmi, da se širjenje virusa upočasni. Če se faktor nalezljivosti (koliko oseb na dan lahko okuži nosilec virusa) zniža iz aktualnih 0,25 pod 0,14, bi lahko virus povsem ustavili, kot kaže naslednji diagram:

AS_Covid-5

Torej morajo učinkoviti ukrepi doseči dva cilja:

upočasniti razširjanje virusa po populaciji, tako da zdravstveni sistem zmore sproti pozdraviti večino obolelih in zagotoviti čas, da se razvije učinkovito zdravilo. Pri upočasnjevanju razširjanja virusa bi morali znižati stopnjo nalezljivosti pod 0,15, tako da bi v ZDA zadostovalo 22.000 bolnišničnih enot za intenzivno nego, da bi v daljšem času pozdravili vse akutne bolnike. Tako bi zmanjšali število umrlih pod 350.000, vendar bi celoten proces trajal več kot dve leti, v tem času pa bi morali zagotavljati hude omejitve v ekonomiji in osebni svobodi. To bi povzročilo hudo škodo v gospodarstvu in družbi, kar bi posledično pomenilo kaos in več drugih smrti, poleg tega bi lahko nova varianta virusa povzročila nov val epidemije in bi se znašli spet na začetku. Kakor pravijo nekateri, znašli bi se v svetu novega »Pobesnelega Maksa«. Torej, v kolikor ne bi hitro iznašli cepiva, ta strategija ne bi bila uspešna.

Izolirati ljudi med seboj za določen čas (karantena), tako da virus odmre, ker se ne more več razširjati. Ta ukrep bi v 13 tednih lahko dosegel cilj, če uspemo znižati faktor nalezljivosti pod 0,1. To pa je možno le s strogimi omejitvami v gibanju ljudi in obenem v agresivnem iskanju in izoliranju vseh preostalih oziroma novih nosilcev virusa. Edina slaba stran te strategije je izolacija pred ostalim svetom, da prišleki ne zanesejo virusa v zdravo domačo populacijo. Pa še ta omejitev bi trajala le kako leto, do razvitja cepiva. V tem primeru bi bil potek bolezni najugodnejši, število umrlih najmanjše.

AS_Covid-6

Tako uspešno strategijo so na osnovi izkušenj iz prejšnje epidemije virusa SARS iz leta 2003 uporabile države Hong Kong, Singapur in Taiwan, ki epidemijo preživljajo skoraj brez smrtnih žrtev (4 do 6 vsaka država). Kakor vemo, so ZDA s tako odločno akcijo zamudile, tako da bodo namesto kakih tisoč žrtev najbrž imele 100.000 do 200.000 umrlih.

Torej je večtedenska karantena (avtor priporoča do 13 tednov) ob agresivnem iskanju – testiranju in zdravljenju preostalih in novih bolnikov edina učinkovita metoda za boj proti epidemiji KV.

Da pa bi tako karanteno ekonomsko preživeli, morajo oblasti tako ali drugače zagotoviti dovolj denarja, da jo preživimo ob bistveno zmanjšani ekonomski aktivnosti. Temelj take preživetvene strategije je zagotovitev univerzalnega temeljnega dohodka in pokritje drugih osnovnih potreb prebivalstva in delujočih družb v tem času. Ocenjuje se, da bo to stalo pol manj, kot je stala države (ZDA in EU) sanacija finančne krize po letu 2008.

29 responses

  1. Vse je to ob predpostavki, stopnje smrtnosti, ki naj bi bila 1%. Žal nihče ne ve stopnje smrtnosti, in dokler ne bo relatvno velikega vzorca raziskave na osnovi testa protiteles, bodo vse samo špekulacije. Prav lahko, da je da stopnja smrtnosti 0,1% ali pa samo 0,01% to je na ali pod stopnjo običajne gripe.

    Glej spodaj intevju z Dr. Jay Bhattacharya profesorja iz Stanford Univerity

    Dr. Jay Bhattacharya is a professor of medicine at Stanford University. He is a research associate at the National Bureau of Economic Research and a senior fellow at both the Stanford Institute for Economic Policy Research and the Stanford Freeman Spogli Institute. His March 24, 2020, article in the Wall Street Journal questions the premise that “coronavirus would kill millions without shelter-in-place orders and quarantines.” In the article he suggests that “there’s little evidence to confirm that premise—and projections of the death toll could plausibly be orders of magnitude too high.”

    In če Vam to še ni dovolj, odličen intervju (z veliko dozo zdravega razuma) z nemškim internistom Dr. med. Claus Köhnlein:

    In mogoče še boljše, z bivšim direktorjem infekcijske klinike v Skopju dr Velo Markovski-im klasičnim predstavnikom bivše jugoslovanske epidemiološke šole, ki je veljala za eno najboljših v svetu.

    Tudi drugače ugotavljam v svojem sorodstvu, da je razlika v pogledih med novejšo generacijo zdravnikov (vrstnikov dr. Trampuž-a) , ki je izrazito alarmirana in starejšo generacijo, ki ji pripada tudi večina epidemiologov iz NIJZ, med katerimi je bila večina tudi rezervnih oficirjev medicinske službe bivše JLA (ki so imeli vrhunsko usposabljanje iz epidemiologije – v primerjavi z današnjo mlajšo generacijo), ki se prijemljejo za glavo nad ukrepi, ki jih sprejema naša in druge države.

  2. Drago, delaš paniko brez osnove: V zadnjem poročilu

    https://swprs.org/a-swiss-doctor-on-covid-19/

    Professor Klaus Püschel, head of forensic medicine in Hamburg, explains about Covid19: „This virus influences our lives in a completely excessive way. This is disproportionate to the danger posed by the virus. And the astronomical economic damage now being caused is not commensurate with the danger posed by the virus. I am convinced that the Corona mortality rate will not even show up as a peak in annual mortality.“ In Hamburg, for example, „not a single person who was not previously ill“ had died of the virus: „All those we have examined so far had cancer, a chronic lung disease, were heavy smokers or severely obese, suffered from diabetes or had a cardiovascular disease. The virus was the last straw that broke the camel’s back, so to speak. „Covid-19 is a fatal disease only in exceptional cases, but in most cases it is a predominantly harmless viral infection.“

  3. Marko,

    Ti “argumenti” ne rešujejo ničesar. Pravijo:
    1. Ti ljudje bi itak nekoč umrli, ker so bili bolni/stari, virus je pač samo pospešil zadevo.
    2. Pustimo okužiti vse, tistih 2-4% (tudi če je 1% ali 0.5%) šibkejšega dela populacije bo pač pomrlo.

    Socialni darvinizem.

    Se ti zdi to humano? Kaj če bi doletelo tvoje svojce?

    • “ljudje bi itak nekoč umrli”

      Pozabljamo na naslednje.

      1. Je virus res bolj nevaren kot običajna griva? Zagovorniki te trditve je ne morejo dokazati na osnovi realnih statistično neoporečnih podatkov.

      2. Alternative reševanja problemov. Ne bi bilo bolje, bolj učinkovito z medicinskega in ekonomskega gledišča zaščititi predvsem ogroženo populacijo.

      3. Ali ni način zdravljenja Covid-19 mogoče del problema (glej oba gornja intervjuja) .

      Noben socialni darvinizem to ni.

      Z vsako letno epidemijo gripe se srečujemo z istimi problemi. Z isto ali celo večjo smrtnostjo. Vsa argumentacija zagovornikov sedanje ga reševanja Covid.19 je bazirana na simulacijah in projekcijah, ki temeljijo na predpostavkah, ki se jih ne da opravičiti, vsaj ne na dejstvih. Vzrok smrti se ugotavlja po zakonu z obdukcijo, to je edini sprejemljiv način. Pri smrtih zaradi koronavirusa se to ne upošteva. Je italijanska vojska na vrat na nos kremirala žrtve zaradi pomanjkanje prostora ali zato, da ne bi kdo slučajno ugotovil pravega razloga smrti (samo 12% od poročanih smrti zaradi koronavirusa v skladu z italijansko raziskavo (https://swprs.org/a-swiss-doctor-on-covid-19/)

      Gre res za humanost?

      Preko udarca “pandemije” in predvsem njenega reševanja na BDP in javne finance bo mogoče ta kriza prizadela zdravje ljudi v merilu, ki bo mogoče za več magnitud večje od direktnega, dokazljivega (“zaradi” ne “z” ) od števila smrti zaradi koronavirusa.

      • Smrtonosnost novega koronavirusa bi lahko ugotovili tudi tako, da bi poiskali najnižjo zanesljivo izmerjeno smrtnost med okuženimi v neki državi – vsi ostali dejavniki (onesnaženost zraka, neučinkovit zdravstveni sistem, pristransko določanje vzroka smrti, izrazito velik delež starega prebivalstva itd.) tej vrednosti samo dodajajo svoje odstotke in povzročijo, da so končne številke v vsaki državi drugačne.

        Poglejmo kakšno razvito državo, v kateri zdravstveni sistem še ni tako preobremenjen, da bi imeli zaradi tega dodatne žrtve, v kateri je onesnaženost zraka majhna, v kateri so zdravniki bolj konzervativni pri določanju vzroka smrti in v kateri je bilo testiranje obsežno.
        Ponuja se Islandija – testiranih je 8.5% prebivalcev, od teh je bilo 5% pozitivnih (za primerjavo: pri nas je vsako leto na povzročitelje gripi podobnih bolezni testiranih 4% prebivalcev, od njih ima humane koronaviruse v povprečju 4-6%). Na Islandiji je do zdaj umrlo 6 obolelih, to je 0.38% pozitivnih. Testirali so prišleke z rizičnih območij in vse simptomatske primere. Če bi oni testirali toliko kot mi (1.4% prebivalcev), bi odkrili samo 265 okuženih, smrtnost med njimi pa bi bila 2.3% (pri nas pa je 2.8%).

        Mar Islandci lažejo? Zanimiv je Wiki odstavek o prvi islandski žrtvi:
        “On 17 March, the first person with coronavirus was confirmed dead, a 36 y.o. Australian citizen who was visiting Iceland with his wife. He sought medical attention because of serious illness and died shortly after arriving at the Húsavík health clinic. Dr. Brynjólfur Þór Guðmundsson stated that COVID-19 was the probable cause of death[39]. However, this had been later challenged by Dr Þorólfur Guðnason, the chief of the health directorate’s national vaccination program in his interview to public broadcaster RUV: “While he [the visitor] was found to be infected with the coronavirus, it is unlikely to have been the cause of his death. His symptoms came on very quickly and were not those usually associated with Covid-19 deaths.” The man’s Australian family had also been told that health officials didn’t believe the cause of death was due to COVID-19.”

    • Evo, še en odličen članek:

      https://multipolar-magazin.de/artikel/coronavirus-regierung-ignoriert-daten

      Die behauptete Kausalität ist somit nicht schlüssig. Was sich tatsächlich nachweisen lässt, ist ein massiver Rückgang ALLER Atemwegserkrankungen seit KW 10, wie folgende RKI-Grafik zeigt:

      (glej graf v članku)

      Wie zu sehen ist, vollzieht sich der Rückgang im Einklang mit dem Verlauf in den Vorjahren. Einfacher gesagt: Es wird Frühling. Selbst wenn sich die Ausbreitung von Covid-19 (so sie denn zukünftig repräsentativ gemessen werden sollte!) nicht in diesen Trend einfügte, bleibt offensichtlich: Die vorhandene Datenlage rechtfertigt kaum die politischen Maßnahmen der letzten Wochen.

    • Še en renomiran intervju tokrat s profesorjem Knut-om Wittkowskim:

      for twenty years head of The Rockefeller University’s Department of Biostatistics, Epidemiology, and Research Design, says that social distancing and lockdown is the absolutely worst way to deal with an airborne respiratory virus.


      Interview highlights:

      00:36-Professor Wittkowski explains his recommendations for how to best deal with COVID-19
      01:36-Is self-isolation prolonging the duration of COVID-19?
      02:33-Are policies of self-isolation or shelter-in-place a good idea?
      03:46-The pandemic is over
      04:27-Did China lie about its COVID-19 statistics?
      05:03-The truth behind the statistics given by the government of the United States
      07:52-Are we even reporting flu deaths anymore?
      08:16-Why are hospitals being overwhelmed?
      09:16-Shortage of medial supplies
      10:19-Has social distancing prevented deaths from COVID-19?
      11:55-Staying indoors can make the virus worse
      16:02-Why social distancing won’t work for an airborne contagion
      17:41-Do we need a vaccine for COVID-19?
      18:31-Humans can grow immune to this virus
      18:55-The data doesn’t say that COVID-19 is more contagious than the flu
      22:43-Changes in reporting COVID-19 cases
      25:33-What makes COVID-19 different than the Swine Flu
      27:05-What are the possible health risks of sheltering in place?
      27:43-The “Second Wave” of COVID-19
      30:10-The truth about #FlattentheCurve
      31:10-What should we do about sheltering in place?
      32:24-Why we need to achieve natural herd immunity
      34:17-Should we be testing everyone for COVID-19?
      35:35-The real effects of COVID-19
      38:53-The percentage of people who won’t have any symptoms
      39:34-What should we do about COVID-19 at this point?
      40:40-Is this really a pandemic?
      40:50-What you should know
      Professor Wittkowski urges that the schools be open now, so that the virus may spread harmlessly among the young, and thus shorten the amount of time the elderly and immune compromised must be sequestered. Our current course, he warns, will only prolong the crisis and likely guarantee a ?second wave? of infections in the Fall.

      • Kako je mogoče, da profesor epidemiologije ne razume eksponentne rasti? Na 5:45 izjavi da je trenutno 25.000 primerov na dan in da bo vsega skupaj konec v nekaj tednih. Ne. Če virusu pustimo prosto pot, je danes 25k, jutri 30k, pojutrišnjem 36k, čez en mesec pa milijone novookuženih na dan.

      • Pravi, da sedaj izmerimo 25.000/dan v ZDA. Dejansko število ljudi, okuženih s tem virusom, pa je povsem nekaj drugega. Ker se to merjenje izvaja »kakor se komu zdi«, so te številke povsem brez statistične vrednosti. Profesor je to ocenil na podlagi svojih izkušenj in analize vzorcev poteka iz drugih držav.
        Priznani ameriški statistik Nate Silver pojasnjuje, zakaj “je štetje primerov koronavirusa nesmiselno”, če ne poznamo ozadja številk in načina testiranja.
        https://fivethirtyeight.com/features/coronavirus-case-counts-are-meaningless/

  4. https://reporter.si/clanek/slovenija/koronavirus-bo-v-sloveniji-terjal-104-zivljenja-do-avgusta-napoveduje-ameriska-raziskava-769151

    Sicer to pišejo bolj pametne glave kot je moja, vendar se bojim, da bomo v Sloveniji presegli to cifro.

    Še manj zaupanja mi vliva včerajšnji nastop Milan Kreka, ker je uspešno dokazal, da ali ne obvlada matematike ali da je poslušen trenutni politiki, ki je pač na oblasti. Če je to zadnje, potem smo najebali (se oproščam izrazu).

    • Ivan, tole je res zanimivo.

      Točno tako trdijo že prej zgoraj omenjeni dr. Claus Köhnlein in dr.Velo Markovski, velik del problema je čedalje bolj način zdravljenja.

      Tole se splača povzeti za tiste, ki ne bodo brali zgornjega članka:

      “We don’t know where we’re going. We are putting breathing tubes in people and putting them on ventilators and dialing up the pressure to open their lungs. I’ve talked to doctors all around the country and it is becoming increasingly clear that the pressure we are providing may be hurting their lungs. That it is highly likely that the high pressures we are using are damaging the lungs of the patients we are putting breathing tubes in… we are running the ventilators in the wrong way…. COVID-19 patients need oxygen, they do not need pressure.”

      Kaj bi to pomenilo, da v slučaju krize, ko nimaš zraven zdravnika, pokličeš prvega varilca ali vodoinstalaterja in ga prosiš, da ti posodi flašo s kisikom (pa bodnedaj da bi jo odprl napolno na polno in zraven odprtega plamena,…)???

  5. Marko,

    Cenim tvoje prizadevanje, da pomagaš razčiševati dileme, ki jih prinaša epidemija KV, vendar priporočam, da pri tem upoštevaš strokovni pristop, osnovan bolj na lastnih spoznanjih, kot samo na navajanju tebi všečnih virov. Nekako me to spominja na našo debato o podnebnih spremembah, tudi tam si v svojih mnenjih v nasprotju s prevladujočo stroko. Kakor vemo, pa danes v obdobju proliferacije “fake news” najdeš na netu vedno nekaj, kar ti ustreza. Za ločevanje zrnja od plev (fake news) pa je treba le imeti precej lastnega znanja in izkušenj, predvsem pa spoštovati znanstveni pristop, to je da verjameš dejstvom. Poglejmo, ali lahko izlušči o kakšno dejstvo:

    1. Smrtnost – to je enostaven matematični izraz, to je razmerje med smrtmi zaradi neke bolezni v primerjavi z vsemi primeri te bolezni (seštevek obolelih, smrti in ozdravitev) . Najbolj točen je ta izraz po koncu epidemije, ko se izrazi v razmerju med smrtmi in seštevkom smrtnih in ozdravljenih primerov. Za epidemijo Covid 18 na Kitajskem je WHO pred mesecem izračunal smrtnost 3,8%. Če jo računaš danes, ko je epidemija na Kitajsken v glavnem mimo, je smrtnost 4,1%. Če računaš aktualno smrtnost po celem svetu na podlagi smrti in ozdravitev do danes, je smrtnost 21% (vir Worldometrer). Trditve, da te številke ne veljajo, so navadne špekulacije oziroma prisilna telovadba, ki temelji na majavih nogah. Zakaj?
    Prvič, trditev, da teh smrti ne moremo pripisati virusu SARS Cov-2, ne držijo, saj se smrt pri tem virusu jasno pokaže z odpovedjo delovanja pljuč ali srca, ki nastopi zaradi odpovedi pljuč. Sicer pa vzrok smrti ugotavljajo zdravniki. Ali upravičeno tako množično dvomimo v njihovo presojo? Jaz mislim, da ne.
    Drugič, do neke mere drži trditev, da vseh primerov zbolelih in ozdravljenih ni zajetih v izračunu, saj ni bila testirana vsa populacija. Tako naj bi bilo število okuženih podcenjeno. Glede na to, da se po raziskavah Kitajskih znanstvenikov pri 80% bolnikov pojavijo blažji simpomi ali jih sploh ni, lahko z veliko varnostjo, da ne grešimo, predpostavimo, da je bilo takih primerov, ki jih nismo zasledili, štirikrat več, kot registriranih, to privede do spodnje ocene smrtnosti pri 1% vseh okuženih. In na tej konservativni oceni temeljijo izračuni v članku.
    Tretjič, trditev, da bi večina obolelih, ki so umrli, tako ali tako kmalu umrla, ker so imeli že prej druge bolezni, je precej lovska, na dolgi rok smo vsi mrtvi. Spet: ali se večina zdravnikov pri določanju vzrokov smrti moti, ali pa se motijo tisti špekulanti, ki hočejo v nasprotju z zdravniki na silo imeti prav? Sumim, da se za takimi stališči skrivajo materialni interesi, tako kot se ti skrivajo za stališči zanikovalcev podnebnih sprememb.
    2. Primerjava z gripo: Kako je s tem pri gripi? Zakaj se pri smrti zaradi gripe pri bolnikih s pridruženimi boleznimi upošteva vzrok smrti gripa? Če bi pri teh smrtnih rekli, da je nek bolnik z gripo umrl zaradi drugih bolezni, bi bila smrtnost zaradi gripe le petina (ali še manj) tiste, ki je zajeta v statistikah. Torej bi bila primerjava smrtnosti med gripo in KV še manj utemeljena.
    Še en podatek glede primerjave smrtnosti gripe in KV: dolgoletno povprečje smrti zaradi gripe je v Evropi/svetu od 80 do 200 na 1 mio prebivalcev, v Italiji in Španiji je smrtnost že sedaj, ko je potek epidemije nekje na sredi, okoli 300, na koncu bo okoli 400-500 smrti na 1 mio prebivalcev. Pa še to: letošnja sezona gripe (in z njo umrli zaradi gripe) se je končala konec januarja/februarja, epidemija KV je izbruhnila pozneje. Če je že gripa počistila tiste, ki so bili zdravstveno na robu, zakaj je toliko ljudi, ki je preživelo gripo, umrlo zaradi KV? Torej je KV precej nevarnejši od gripe.
    Kakor ste opazili, ne citiram neke meni všečne članke/avtorje, ampak številke in dejstva. In podobno pričakujem od ostalih sodelujočih v tej debati, le tako bomo lahko iskali rešitve na podlagi lastne pameti in ne na papagajskem ponavljanju nekih tujih stališč.

    • Če “normal flu” ubije 30.000 ljudi na leto, je to 3.000.000 na stoletje; kako se jo lahko šteje kot enkratna tragedija? Poleg tega vsakoletno sezonsko gripo povzročajo tudi mutanti (“potomci”) sevov iz časa španske gripe, torej nam ta podatek deloma kaže tudi to, kaj bi se lahko dogajalo z novim koronavirusom po prvih letih burnih izbruhov.

      Je na grafu prikazano število smrti ZARADI španske gripe ali V ČASU španske gripe? Gripa načeloma ne ubija, večino žrtev je takrat verjetno ubila sekundarna bolezen – bakterijska pljučnica, mnogi so imeli tudi za gripo neznačilne simptome. Verjetno glavni razlog za tako učinkovito širjenje okužbe (virus sam je bil podobno prenosljiv kot sedanja sezonska gripa – tako Wiki povzema raziskavo iz l. 2007) in tako usodne posledice so bile vojne razmere – prezasedenost vojašnic, slabša prehrana, utrujenost, stres.

      Kaj statistično zanesljivega sploh lahko povemo o španski gripi? Še za COVID-19 ne vemo točno, koliko je zares okuženih, koliko je neposrednih žrtev, koliko je žrtev neustreznega zdravljenja, koliko je žrtev strahu in ukrepov, kakšen je r0, pa se dogaja pred našim nosom v času, ko ima vsak od nas pri sebi pisalo, mikrofon, kamero in takojšnjo povezavo s polovico sveta.

      Kako so take izbruhe preprečili v 2. svetovni vojni, ko so ljudje tudi bili natlačeni en čez drugega? Kako preprečujejo danes v Indiji? S cepljenjem. Zakaj tega niso poskusili že v 1. vojni? Virusov influenza do takrat še niso poznali. *So pa bili vojaki in ostali cepljeni proti marsičemu drugemu, pravzaprav proti več deset boleznim. Po nekaterih virih so zbolevali predvsem cepljeni ljudje in izbruhi so se pojavili na več koncih sveta hkrati, kar ni značilno za pandemijo. Del naprej od * je danes označen bolj kot teorija zarote, a tako oznako dobi praktično vsak neuradni narativ, ki ne ustreza trenutni kolektivni povesti o preteklosti, ni pa nujno v celoti nemogoč.

      Zakaj se toliko zaletavam v te podrobnosti, ki predstavljajo samo en podatek na grafu v članku? Zato, ker v veliki meri na njih temelji naša percepcija sedanje epidemije.

      V nadaljevanju nekoliko izven teme, pa vendar ne popolnoma – naši odločevalci svoje ravnanje že utemeljujejo s tem, da podobne ukrepe izvaja tudi ameriški CDC. Ob tem pa ne prikažejo cele slike, niti naši mediji še zdaleč ne povzamejo vsega, kar se dogaja na vsakodnevnih korona tiskovnih konferencah Bele hiše, ampak so neverjetno prizanesljivi, samocenzura očitno deluje na najvišjih obratih.

      Zdaj v ZDA uradno napovedujejo 100.000 do 200.000 smrti zaradi COVID-19; če jim uspe prikazati bolj ugodno statistiko, bodo za to zaslužne pravočasne in primerne odločitve Bele hiše, nov mandat je s tem zagotovljen. Če jim to ne bo uspelo, bodo za neuspeh krivi državljani, ker ne upoštevajo karantene, pa prejšnja administarcija (zapustila jim je prazna skladišča varnostne opreme in, pozor, nezanesljive teste za SARS-CoV-2), pa Kitajci (ustvarili so virus, prikrivali problem, izkrivljali statistike, prinesli virus v ZDA), pa WHO (slabo je reagirala), pa Venezuela (podpira nezakonito trgovino z drogami in ljudmi) in verjetno še kdo z osi zla.

      Ob tem niti ni treba, da pride do presežka smrti (torej ni treba, da kdo umre prej, kot bi umrl brez pozitivnega testa na SARS-CoV-2), le statistiko je treba prav prikazati. Če bi bilo žrtev 200.000, bi to bilo 0.1% od okuženih (če se okuži in prekuži 60% prebivalcev); so namreč zelo premeteni in ne omenjajo, do kdaj (bodo to 4 tedni ali 2 leti?) in na kakšen način (umrli z / zaradi) bodo šteli te žrtve in kolikšen del populacije se bo do takrat okužil.

      Kako preprosta situacija, pravzaprav idealna vojna (tako jo – dobesedno – čez lužo tudi obravnavajo, Trumpa že nazivajo z “wartime president”, on sam vedno znova poudarja, da gre za pravo vojno), brez množičnih grobov, s prestrašenim prebivalstvom, z izrednimi razmerami in pooblastili in z nepredstavljivimi injekcijami finančnemu sistemu, ki je bil že pred tem praktično obsojen na novo krizo. Zunanji sovražnik, nevidno infiltriran v družbo, vsak sosed je (lahko) tvoj sovražnik. Novinarji, ki postavljajo vprašanja in ne le pihajo na dušo, so fake news, sploh ne dobijo resnih odgovorov ampak ad hominem zavrnitev, včasih še preden dokončajo vprašanje.

      Ko govorijo o absolutnem številu okuženih, so prvi na svetu. Razlaga predsednika je, da je za to zaslužno predvsem njihovo obsežno testiranje, ki da je najbolj obsežno na svetu, prvi na svetu. Druge države, ki imajo še večje težave kot oni (Italija, Španija), testirajo manj – več ko testiraš, več bo okuženih. Ko v nadaljevanju razlagajo, da se v nekaterih zveznih državah eksponentna krivulja že polaga, pa so za to zaslužni ukrepi, ne pa konec rasti števila testiranih vsak dan. Imajo teste na okužbo z novim koronavirusom, ki dajo rezultat v 15 minutah in jih želi imeti cel svet, hkrati pa čakajo na rezultate testov več dni. Trump ne bo nosil maske, ker je bil na testu že večkrat negativen, niti ga ne skrbi precejšnja bližina do ostalih članov delovne skupine na tiskovni konferenci (občasno tudi manj kot meter). Takoj nato je vprašal še podpredsednika tik zraven, ali je bil tudi on kaj testiran. Odkrito priporoča zdravilo za malarijo, češ da škoditi ne more (v skladiščih imajo več deset milijonov odmerkov, zaloge je pač treba porabiti, podobno kot počno z municijo).

      To je prava farsa in prav zabavna oddaja za pogledat, morda pred začetkom predvajajo kak disclamer, da gre za parodijo, pa ga v posnetku ne vidimo. Trenutno Idiocracy, čez nekaj (sto)let pa V for Vendetta – če imate čas za kak film v karanteni.

      Ugotovljena pogostost okužbe v populaciji (delež okuženih) glede na delež testiranih prebivalcev: https://ourworldindata.org/grapher/covid-19-total-confirmed-cases-vs-total-tests-per-million-people

    • G. Babič, sledim vašemu pozivu in vam odgovarjam z lastno pametjo na podlagi podatkov.

      Mislim da je vaš pogled na smrtnost pretirano poenostavljen in morda odtod razlike v razumevanju.
      Kot pišete, je smrtnost razmerje med številom člani neke množice in umrlimi v tej množici. Najprej se moramo uskladiti glede tega, o kateri smrtnosti govorimo? Je to smrtnost okuženih, ugotovljeno okuženih ali obolelih?

      Odtod namreč razlika med:
      CFR (case fatality rate) – delež umrlih med diagnosticiranimi primeri
      IFR (infection fatality rate) – delež umrlih med vsemi okuženimi

      Oba kazalnika sta povezana, razmerje med njima je odvisno od deleža diagnosticiranih primerov med vsemi okuženimi. Če recimo diagnosticiramo (s testi na SARS-CoV-2, CT skeniranjem ali čem drugim) samo 20% okuženih, bo IFR 5x manjši od CFR.

      Kitajski podatek 3.8% je bil CFR. V državah, v katerih so testirali tudi ljudi brez simptomov in so s testiranjem pokrili znaten del prebivalstva, imajo nižji CFR kot Kitajska, Italija 16% in Španija 13%.

      Vprašanje je torej, CFR katere države je najbliže realnemu IFR – katera država lahko z največjo stopnjo zaupanja oceni, kolikšen del prebivalstva je okužen? Verjetno tiste, ki so testirale največji del prebivalstva in tudi nesimptomatske? Sortirajte po zadnjem stolpcu (Tests/1M pop): https://www.worldometers.info/coronavirus
      Časovnico ukrepov po državah in režimov testiranja lahko najdete na podstrani vsake države, dostopni s klikom v tabeli https://en.wikipedia.org/wiki/2019%E2%80%9320_coronavirus_pandemic#covid19-container

      Nekako je treba iz enačbe izločiti še:
      1. Starostno piramido – če je v državi 25% ljudi starejših od 65 let (80% od teh ima v povprečju že vsaj 3 pridružene kronične bolezni, slika 8 https://erj.ersjournals.com/content/erj/44/4/1055.full.pdf ), bo seveda število mrtvih med okuženimi bistveno večje kot v državi, v kateri je takih samo 10% ljudi; za intermezzo: koliko je bilo takih v Evropi l. 1918?
      2. Onesnaženost zraka in pogostost kajenja – imata vpliv na pojavnost kroničnih bolezni dihal, kar bistveno poslabša obete ob COVID-19.
      3. Zdravstveno oskrbo (dostopnost, razpoložljivost, usposobljenost, ICU na prebivalca, zdravnikov in sester na prebivalca).
      4. Konzervativnost pri določanju vzroka smrti (s oz. zaradi COVID-19).
      5. Precepljenost ranljive populacije proti gripi (razložim spodaj).

      Nemogoče je reči: “SARS-CoV-2 ubije 1% okuženih”, bolj smiselno je: zaradi SARS-CoV-2 bi (na primer) v Italiji predčasno umrlo 5% okuženih, v Lombardiji 6%, v Španiji 4%, na Islandiji 0.2%, v ZDA 2%, v Wuhanu 3%, na ISS 0% itd.

      Motite se tudi v delu glede gripe – zadnji 2 zimski sezoni sta bili v Evropi zelo blagi, v obeh sezonah je bila presežna smrtnost 50% nižja kot v sezonah 2016/17 in 2017/18. https://www.euromomo.eu/outputs/number.html
      To pomeni, da sta zadnji dve zimski sezoni prizanesli skoraj 150.000 več ljudem, predvsem starejšim od 65 let, kot prejšnji 2 sezoni. https://www.euromomo.eu/outputs/images/Cumulated-number-winter.png

      V Italiji in Španiji je proti gripi cepljenih več kot 50% starejših od 65 let, v UK celo 70%, pri nas le 12%.

      Click to access seasonal-influenza-antiviral-use-2018.pdf


      Cepljenje je mnoge rešilo gripe, v primeru novega koronavirusa pa jim ne pomaga. V državah, kjer je precepljenost starostnikov večja, je sedaj COVID-19 izpostavljenih več ranljivih starostnikov, ki so se lani in letos izmuznili usodni gripi. Ta odstavek je moja teza.

      • Strinjam se s tem, da bo o bolezni Covid-19 več znanega tokom časa, ko se bodo statistični podatki podrobneje obdelali in ko bodo opravljene dodatne medicinske raziskave. Takrat bomo lahko bolj določno rekli, kakšna je smrtnost te bolezni in kakšna je primerjava z gripo.
        Vendar, tako kot v vsaki vojni, ko se odloča o ključnih stvareh, ki v posledici pomenijo več ali manj smrti in več ali manj ekonomske škode, se tudi v tej odloča na podlagi nepopolnih, trenutno razpoložljivih informacij. In to zato, ker odlašanje oziroma ne odločanje prinese največ škode, oziroma smrti. To se najbolje vidi v tem, kako in s kakimi posledicami so se te bolezni lotili v nekaterih državah (Tajvan, Hong Kong, Singapur, Vietnam, tudi J. Koreja) in kako se problema (niso) lotili v Italiji, Španiji, ZK, ZDA. Razlika se meri v tisočih življenj in milijardah dolarjev.
        Moj članek, oziroma prevod, je bil objavljen z namenom, da pojasni različne pristope, opozori na posledice le-teh in podpre tisti pristop, ki bo imel kljub pomanjkljivo informacijam, najmanj negativnih posledic.

  6. Zanimiv je diametralno nasprotni pogled na situacijo, ki ga ima ameriška desnica in je bolj v skladu z našo levico. Zanimivo.
    Ne glede na opcijo, pa Tucker izgleda kot glas razuma v tej situaciji

  7. Opozoril bi še na eno v zadnjih tednih že stokrat ponovljeno dejstvo, ki ga je v objavi ponovil tudi g. Babič: “Realnost take učinkovite izolacije je vprašljiva, kakor vidimo pri nas, saj **so ravno domovi za starejše po okužbi glavni vir smrtnih primerov.** ”

    1. Domovi za starejše so bili tudi pred epidemijo glavni vir smrtnih primerov, tega verjetno ni treba utemeljevati.

    2. Na podlagi javnosti dostopnih podatkov ne moremo ugotoviti, ali so domovi za starejše res žarišča (v smislu, da se tam okužba širi kaj bolj učinkovito kot v drugih skupinah). Zakaj ne? Ker nimamo podatka o številu tam izvedenih testov. Kaj, če je delež pozitivnih od testiranih enak v vseh skupinah prebivalstva, 3-4%?
    V COVID sledilniku https://covid-19.sledilnik.org/#/stats je na grafu “Struktura potrjeno okuženih” prikazano, da je bilo doslej med vsemi pozitivnimi na testu za novi koronavirus 225 varovancev domov za starejše, 866 pa ostalih prebivalcev države. Če zaokrožim, je v domovih 19.000 varovancev http://www.ssz-slo.si/wp-content/uploads/Register-z-zdravstvom-1.1.2019-za-objavo.pdf , v celi državi pa 2.000.000 prebivalcev.
    Če vzamemo podatek, da je pozitivnih približno 3.5% vseh testiranih, to pomeni, da je bilo testiranih nekaj več kot 6.400 varovancev domov za starejše in malo manj kot 25.000 ostalih državljanov, skupaj torej 31.400, kar niti ni tako daleč od dejansko 30.669 izvedenih testov (nekaj oseb je bilo testiranih večkrat!). https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19
    Če nadaljujem: to število testiranih varovancev predstavlja 34% vseh varovancev domov za starejše, ostalih prebivalcev pa je bilo testiranih le 1%. Število pozitivnih je seveda odvisno od števila testiranih – kdor ni testiran, ne more biti pozitiven.

    Da ne bo pomote – ne trdim, da domovi za starejše niso žarišče in da se tam okužba ne širi hitreje kot kje drugje. Trdim le, da do takih sklepov ne moremo priti na podlagi dostopnih podatkov. Podatek, koliko varovancev je bilo testiranih, bi razblinil dvom.

  8. Kritika trenutnih PCR testov https://www.youtube.com/watch?v=Xr8Dy5mnYx8

    Če povzamem: s testi, ki so trenutno v uporabi za iskanje SARS-CoV-2 v naših dihalnih poteh, ne ugotavljamo prisotnosti celotnega virusa ampak del RNA sekvence, ki jo je vsebovala pljučna tekočina enega od obolelih Kitajcev. Problem pa je, da podobne sekvence v našem telesu lahko morda najdemo tudi, če nismo okuženi. Teza predavatelja je, da testi v resnici preverijo prisotnost RNA sekvence v mikroveziklih (ekososmih), ki so tudi morfološko in funkcijsko izjemno podobni novemu koronavirusu: izgledajo praktično enako, iz celic se lahko prav tako izločijo z eksocitozo, enako veliki so, vežejo se na isti receptor v pljučih (ACE-2), oboji vsebujejo RNA in oboje najdemo v tekočini v pljučih (iz katere so na Kitajskem izolirali RNA “virusa”). Mikrovezikli so del obrambe telesa in so zato bolj pogosti, ko smo že bolni (rak), pod stresom itd.

    Ta teorija je torej neposredna kritika uporabnosti trenutnih testov in bi jo veljalo jemati resno ter jo preveriti – če česa, potem res ne smemo dopustiti, da bi slabi/neustrezni testi določali, kdo se lahko kje giblje in kaj lahko počne, kdaj zagnati gospodarstvo itd.

    • Če imate podatek, bi me zelo zanimalo, kakšna je trenutna sezonska vsota povečanega števila tedenskih smrti v državah, vključenih v EuroMOMO. Ali se da dobiti te podatke tudi po posameznih državah in starostnih skupinah? Vnaprej hvala!

      • Trenutna sezonska vsota je dostopna tu: https://www.euromomo.eu/outputs/images/Cumulated-number-winter.png

        Po državah za 4 različne starostne skupine pa so dostopne samo z-vrednosti odklonov od pričakovanega števila smrti: https://www.euromomo.eu/outputs/zscore_country_total.html

        Več nisem našel. Sem pa včeraj zvečer na ta blog napisal komentar (ki še čaka na odobritev za prikaz), v katerem sem zapisal tudi:
        “Države, v katerih je bila v preteklem tednu presežna smrtnost zelo velika:
        – Španija (visoko nad viškom epidemije gripe 2016/2017)
        – Italija (isto kot pri Španiji)
        – Belgija
        – Francija
        – Anglija (del Združenega kraljestva – Wales, Severna Irska in Škotska imajo vsaka svoj podatek)

        Države, ki beležijo manj smrti, kot je za ta čas pričakovano/normalno:
        – Avstrija
        – Finska
        – Nemčija
        – Madžarska
        – Luksemburg

        Vendar ti podatki še niso dokončni – kot sem opazil že pred tednom dni, se podatki vsak teden dopolnijo tudi za preteklih nekaj tednov, torej je možno, da se bodo številke za kakšno državo za pretekli teden še povečale.”

      • Poglejte na zadnji Euromomo.eu/index
        Tam so tudi podatki po posameznih državah, za Španijo, Italijo, pa tudi druge EU države so krivulje smrtnosti zavile v nebo oziroma so nadpovprečne. Kaj bo šele po vključitvi vseh števil smrti do konca krize.

    • Zanimivo, da država , ki izvaja nehumani Darvinizem (Švedska), odklona ne beleži? Ne pozabimo, da vsi ti ukrepi močno vplivajo na vso ranljivo in tudi zaradi ukrepov prizadeto populacijo (fizično in psihično) in da je razlog v povečanju smrti tudi v tem. Že pri nas je razviden nehuman (izolacija, zapiranje v domove …) odnos do starejših. Kaj se je dogajalo v Italiji in Španiji, pa se bo še izkazalo (določene informacije pa so naravnost strašljive). Ravno tako je več kot očiten napačen sistem zdravstva (ZDA, VB), ki ni sposobno podpreti tovrstnih kriz. Nihče ne trdi, da zadeva ni resna in da smo lahko brezbrižni. Razlike se pojavljajo v načinu pristopa in zavedanju, da ima vsaka palica dva konca! Žrtve lockdown-a bodo še leta, ko nihče več ne bo več gledal teh grafov, kot jih nismo v zimi 2016/2017, ko je bila smrtnost (domnevno zaradi gripe) še vedno višja, kot je zaznana »danes«.
      Poleg tega nihče ne zna odgovoriti (razen Švedske) kakšna je izhodna strategija lockdown-a oz. vseh teh ukrepov? Širjenja bolezni (virusa) se na dolgi rok ne more preprečiti! Tudi, če eni državi to uspe, je virus že razširjeno po celotnem svetu in o tem tudi stroka ne razmišlja več. Pomisleki so pa tudi glede cepiva.
      Veliko je še odprtih vprašanj tudi glede ostalih ukrepov:
      – Ostani doma oz. socialna distanca …
      – Biti na zraku ali zaprt v domovih
      – Dezinfekcija površin (tudi javnih talnih površin!?!)
      – Uporaba rokavic da/ne
      – Uporaba mask da/ne pri zdravi populaciji
      – Način zdravljenja (respiratorji, kisik) – Boris Johnson, naj bi bil samo »na kisiku«
      Skratka, te številke nam bolj malo povedo in bojim se, da delamo prej vse narobe kot prav!

  9. No, izhodna strategija se že kaže, oziroma jaz tako vidim:

    – kot vedno sledimo nemško-avstrijski navezi z ukrepi (28. 2. predsednik vlade definitivno ni mislil o epidemiji oziroma pandemiji)
    – nabavi dovolj ventilatorjev in ostale opreme za zaposlene v bolnicah
    – sprosti ukrepe

    Dokler ne bo cepiva/zdravila druge možnosti očitno ni kot da dosežemo čredno imunost.

  10. Najnovejša študija, ki so jo ravno predstavili v Nemčiji.
    Po konservativni oceni je smrtnost do 0,37 %.

  11. Tale komentar sem sestavil že sredi dneva, a ga nisem uspel prej oddati. Zdaj sem ga dopolnil še s podatkom zadnje novinarske konference.

    Dileme se kar odpirajo, v razmislek:
    V zgodnejši fazi epidemije so se testiranja lahko udeležili tisti s simptomi COVID-19; delež pozitivnih je bil praktično ves čas pod 5% testiranih. Ali vemo, s čim so bili okuženi ostali, torej negativni, ki so imeli simptome COVID-19? Katera okužba še lahko povzroča enake simptome kot COVID-19?
    Še pred nekaj dnevi je na tej strani pisalo, da se s tem tednom končuje redno tedensko poročanje o gripi podobnih boleznih – to bi bilo v tem trenutku po mojem nestrokovnem mnenju precej nespametno: https://www.nijz.si/sl/tedensko-spremljanje-gripe-in-drugih-akutnih-okuzb-dihal-v-sezoni-20192020 Kaj ne bi raje vsaj kritično obolele testirali še za kakšno drugo okužbo?

    V Italiji je le majhen del (v spominu imam 15%) umrlih pozitivnih umrl v bolnišnici, v Franciji je približno četrtina umrla v domovih za starejše. Kako je pri nas?

    rtvslo.si je danes tvitnil (vprašanja g. Kacinu):
    Zakaj ne predstavljate več podatkov umrlih po starosti? Ali drži, da je velika večina umrlih iz domov za starejše občane? Ti podatki bi morali biti javni, je včeraj zapisal nekdanji svetovalec za nacionalno varnost.

    “Podatkov o starosti umrlih ne sporočam, razen če imam jasno in zelo določeno informacijo o tem za koga in kje je šlo. Dejstvo je, da nam v intenzivni negi umre zelo malo ljudi. Res je, da je velika večina umrlih generacije visoke starosti, da imajo več pridruženih bolezni, dolgotrajne bolezni. Mnogi so nepokretni, dementni. Številke in razmerja bo na večerni novinarski konferenci pojasnila državna sekretarka Tina Bregant.”

    Četudi pri nas večina ne umre na intenzivni negi *, kje potem umrejo in zakaj ne na intenzivni? Za Italijo se pojavlja argument, da je toliko ljudi umrlo izven bolnišnic, ker zaradi prezasedenosti zdravstva niso (pravočasno) prišli do zdravstvene oskrbe. Pri nas o tem še ne moremo govoriti. Smatra se, da gre večina huje obolelih v bolnišnico, ob poslabšanju stanja na intenzivno nego, v skrajni fazi na ventilator oz. na dodajanje kisika, a očitno ni tako. Ali se pojavljajo žrtve COVID-19 tudi izven bolnišnic? Ali to naši modeli upoštevajo?

    *Odgovor g. Kacina sicer lahko razumemo na 2 načina, upam da bo večerna novinarska konferenca dilemo odpravila:
    1) Majhen delež bolnikov, ki so v neki fazi na ICU, umre – večina preživi.
    2) Majhen delež vseh umrlih je bil na ICU.

    Poglejte model g. Zaplotnika in meritve na https://covid-19.sledilnik.org/#/models – število žrtev pri nas narašča hitreje od predvidevanja modela in hitreje, kot je naraščalo število bolnikov na ICU v katerikoli fazi epidemije.

    Zdaj je že večer, za nami je tudi novinarska konferenca, na kateri je, kot je napovedal g. Kacin, ga. Bregant povedala tudi malenkost več, kot že vemo. In sicer, da je na ICU do zdaj umrlo 5 bolnikov (12% umrlih!), vseh skupaj je bilo na ICU 51. To pomeni, da je 38 bolnikov umrlo drugod. Ali je torej skoraj polovica bodočih umrlih že tako zelo bolna, da jim niti ICU več ne more pomagati?

    Ko sem v Excel nastavil preprost model za napoved poteka epidemije na podlagi podatkov te raziskave https://www.imperial.ac.uk/media/imperial-college/medicine/sph/ide/gida-fellowships/Imperial-College-COVID19-NPI-modelling-16-03-2020.pdf , me je presenetila napoved, da bo v nekaterih dneh umrlo več bolnikov, kot bo novih bolnikov na ICU. To mi nikakor ni šlo skupaj, zdaj pa vidim, da to ni bila nobena anomalija.

    Danes so bili na EuroMOMO dodani sveži podatki o številu umrlih v 14. tednu leta 2020. https://www.euromomo.eu/outputs/number.html

    Države, v katerih je bila v preteklem tednu presežna smrtnost zelo velika:
    – Španija (visoko nad viškom epidemije gripe 2016/2017)
    – Italija (isto kot pri Španiji)
    – Belgija
    – Francija
    – Anglija (del Združenega kraljestva – Wales, Severna Irska in Škotska imajo vsaka svoj podatek)

    Države, ki beležijo manj smrti, kot je za ta čas pričakovano/normalno:
    – Avstrija
    – Finska
    – Nemčija
    – Madžarska
    – Luksemburg

    Prikazano na zemljevidu: https://www.euromomo.eu/slices/map_2017_2020.html

    Vendar ti podatki še niso dokončni – kot sem opazil že pred tednom dni, se podatki vsak teden dopolnijo tudi za preteklih nekaj tednov, torej je možno, da se bodo številke za kakšno državo za pretekli teden še povečale.

  12. G. Babič je napisal:
    “Strinjam se s tem, da bo o bolezni Covid-19 več znanega tokom časa, ko se bodo statistični podatki podrobneje obdelali in ko bodo opravljene dodatne medicinske raziskave. Takrat bomo lahko bolj določno rekli, kakšna je smrtnost te bolezni in kakšna je primerjava z gripo.
    Vendar, tako kot v vsaki vojni, ko se odloča o ključnih stvareh, ki v posledici pomenijo več ali manj smrti in več ali manj ekonomske škode, se tudi v tej odloča na podlagi nepopolnih, trenutno razpoložljivih informacij. In to zato, ker odlašanje oziroma ne odločanje prinese največ škode, oziroma smrti. To se najbolje vidi v tem, kako in s kakimi posledicami so se te bolezni lotili v nekaterih državah (Tajvan, Hong Kong, Singapur, Vietnam, tudi J. Koreja) in kako se problema (niso) lotili v Italiji, Španiji, ZK, ZDA. Razlika se meri v tisočih življenj in milijardah dolarjev.
    Moj članek, oziroma prevod, je bil objavljen z namenom, da pojasni različne pristope, opozori na posledice le-teh in podpre tisti pristop, ki bo imel kljub pomanjkljivo informacijam, najmanj negativnih posledic.”

    Članek, ki ste ga prevedli, je super. Vseeno pa se mi zdi koristno premisliti, ali nekatere njegove predpostavke držijo.

    V odgovoru vam nisem pisal, da še nimamo dovolj/pravih podatkov o COVID-19, ampak da moramo podatke, ki jih že imamo, interpretirati bolj previdno.
    Na čem temelji vaše prepričanje, da bodo lahko v prihodnosti podatki o tej epidemiji bolj popolni? Bomo izkopali pokopane in opravili obdukcijo? Bomo ponovili testiranje vseh obolelih in jih testirali še za kako drugo okužbo? Dokazi sproti polzijo iz rok, podatke se bo verjetno še prirejalo za politične namene (kot v vsaki vojni). Zagotovo se bodo izvajale virološke preiskave, a do bolj reprezentativnih in popolnih statističnih podatkov o epidemiji pa žal ne bomo mogli priti, ker meritev ne bomo mogli ponoviti (vsaj ne za 1. val epidemije).
    Kot pišete, odločitve morajo biti sprejete na podlagi podatkov, ki jih imamo v tem trenutku.

    Kaj bi bil razlog, da imamo skoraj 3x toliko mrtvih med pozitivnimi (CFR) kot Hrvaška, 2x toliko kot Finska in Norveška, 50% več kot Avstrija, Srbija in Kanada? Seveda je veliko bolj prikladna primerjava z Italijo in Španijo, pri nas je umrlo 3x manj pozitivnih kot tam. A to ne pojasni, zakaj smo še vedno precej neuspešni (če je uspeh definiran kot delež rešenih življenj) v primerjavi s prej naštetimi državami.

%d bloggers like this: