Gospodarska aktivnost je zaradi korona krize upadla za 10%

Po zaprtju šol in vrtcev ter uvedbi karanten (17.3.) in postopnem zaprtju precejšnjega dela gospodarstva (tistega dela, ki je v stiku z ljudmi), je gospodarska aktivnost v Sloveniji močno upadla. Dobršen del gospodarstva, predvsem v industriji, javnem sektorju in poslovnih storitvah, ki jih je mogoče opravljati od doma), pa še vedno dela. Glede na to, da statistična informacija o obsegu industrijske proizvodnje pride z zamikom dveh mesecev, prav tako pa podatek o BDP za prejšnje četrtletje, je težko dobiti sprotno informacijo, kakšna je tekoča gospodarska dinamika. No, vseeno pa obstaja en dober indikator tekoče gospodarske aktivnosti, in to je tekoča raba električne energije. Ta indikator običajno uporabljamo za spremljanje gospodarske aktivnosti v državah, za katere dvomimo v pravilnost uradnih podatkov o gospodarski aktivnosti (Kitajska).

ELES objavlja podatke o proizvodnji in prevzemu na urni ravni, iz česar je mogoče hitro preračunati, za koliko tekoča poraba električne energije (EE) v Sloveniji odstopa od istega obdobja v prejšnjem letu. Spodnja slika kaže, da je v prvem tednu karantene poraba EE upadla za 8.6% glede na marčevsko povprečje v 2019. V drugem tednu karantene je upadla za 6.9%, v tretjem in četrtem tednu pa že za 9.6% oz. 10.5%. Videti je stopnjevanje upadanja gospodarske aktivnosti in v zadnjih dveh tednih je splošna gospodarska aktivnost po tem indikatorju za 10% nižja od lanske.

Raba elekt-energije 2020

Seveda pa bo izpad gospodarske aktivnosti na ravni prvega četrtletja manj dramatičen, saj je do večjega upada prišlo šele v tednu po 17. marcu. Tudi brez te korona krize bi v prvem četrtletju beležili upad BDP glede na isto četrtletje lanskega leta, saj je bila, kot kaže spodnja slika, dnevna poraba EE v obdobju 8.1. – 10.3. za 0.7% nižja kot lani v istem obdobju. V obdobju po 11.3. pa je upadla v povprečju že za skoraj 6%. V prvem četrtletju skupaj pa je bila dnevna poraba EE v povprečju za 2% nižja kot lani.

Raba elekt-energije 2020-2

Nekako v tem rangu je mogoče pričakovati oceno upada BDP za prvo četrtletje (Q1 2020), ki jo bo SURS objavil v drugi polovici maja 2020. No, ta padec je manj dramatičen kot denimo v Italiji, ki jo je kriza doletela nekaj tednov pred nami in za katero nekatere institucije napovedujejo upad BDP v Q1 2020 za 10%. Seveda pa prava drama za slovensko gospodarstvo sledi šele v drugem četrtletju, če ne bo prišlo kmalu do odprave ukrepov.

%d bloggers like this: